Še enkrat je zagotovil, da pri izbiri Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom nove vlade leta 2012 "ni bilo nobene zlorabe in da je bil izbran kandidat, ki je bil v najboljšem interesu tožilstva". "Tožilska organizacija je v času, ko sem jo vodil, delala zakonito, strokovno, zavzeto in uspešno, predvsem pa tako, kot je tožilstvu in tožilcem v čast. Ponosen sem, da je bilo tako," je zapisal.

Prepričan je, da je šlo v procesu proti njemu za politični poskus destabilizacije tožilstva. S takšnimi poskusi je treba po njegovem mnenju vedno računati, a se jim morajo tožilci tudi znati upreti. "Samo upam lahko, da bo ta proces, ko sta bili kazensko pravo in tožilstvo zlorabljeni za politično obračunavanje, nauk, da je treba delovati neodvisno in ne popuščati pritiskom in zahtevam politike. Vselej sem svaril tožilce pred takšnimi pastmi in želim si, da bi, vsem pritiskom navkljub, znali in zmogli obdržati samostojnost. Neodvisnost, strokovni pogum in integriteta so vse, kar tožilci imamo, in to bo še kako potreboval tudi organ pregona jutrišnjega dne."

Oproščena
Fišerja je Okrajno sodišče v Novem mestu 18. decembra lani na prvi stopnji oprostilo očitkov o zlorabi položaja pri imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom nove vlade leta 2012, nekaj tednov pozneje pa še Zalarja. Na odločitev se je tožilstvo pritožilo na višje sodišče, ki pa je zdaj ugotovilo zastaranje zadeve.

Sodišče je za Fišerja ocenilo, da mu ni mogoče dokazati naklepa storiti kaznivo dejanje zlorabe položaja, prav tako ne Škrlecu naklepa pridobiti nepremoženjsko korist, kar mu je očitalo tožilstvo.

Za Zalarja pa je sodišče pojasnilo, da je bil postopek imenovanja Škrleca resda izveden s kombiniranjem dveh postopkov, ki naj bi bila sicer ločena, vendar pa bi bil končni izid postopka isti, ne glede na to, kateri postopek bi uporabili. Škrlec je namreč izpolnjeval vse pogoje, kot najprimernejšega kandidata ga je izbral tudi Fišer.