Radenska zahteva dobrih 46 milijonov, ki naj bi jih izgubila s 16 posojilnimi pogodbami v letih 2008 in 2009, ko je Boško Šrot izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.

Atko Primo, ki se je prvih 15 let ukvarjala z menjalniškimi posli, je Boško Šrot ustanovil leta 1991. Kot sta danes povedala z njegovo ženo Anico, je Anica Šrot stopila na čelo družbe tri ali štiri leta pozneje, ko je Boško Šrot začel delati v Pivovarni Laško, a je tudi v Atki še naprej ostal zapisan na direktorskem mestu.

Z uvedbo evra je Atka - Prima opustila mejalniško in se začela ukvarjati s finančnimi storitvami, v ta namen pa je pred 9 leti kupila tudi družbo Kolonel. Nanjo so potem, kot je danes na sodišču povedal Šrot, »obesili« tudi Infond Holding kot firmo za prevzem menedžmenta. Tako Pivovarna Laško kot njene hčerinske družbe, med njimi tudi Radenska, naj bi bile z notranjimi posojili zlorabljene za povečanje koncentracije Šrotovega lastništva v skupini Pivovarne Laško, ki jo je izvajal prek povezanih družb Infond Holdinga.

Temu in Centru Naložbe so hčerinske družbe posojale denar, Šrot pa je danes na sodišču dejal, da je bilo tudi obratno, in dodal, da jim Urad za varstvo konkurence in država nista dovolila prodati niti 25 odstotkov od vsega 48 odstotkov delnic Merkatorja, s čimer bi lahko vrnili izposojeni denar.

Po Šrotovih trditvah se je s porabo izposojenih sredstev ukvarjal prvi mož Infond Holdinga Matjaž Rutar. Tudi Šrotova sta zatrdila, da se s kreditnimi pogodbami nista ukvarjala, Boško Šrot pa je še dodal, da ni ničesar zakrivil.