Banko naj bi oškodoval za osem milijonov evrov. Zaradi pomoči pri tem dejanju so ovadili še dve osebi. Na Policijski upravi Maribor identitete ovadenih ne razkrivajo, prav tako ne drugih podrobnosti glede vpletenih v očitana kazniva dejanja. Po neuradnih informacijah gre za projekte, povezane z med tem že propadlim Športnim centrom Pohorje.
Ovadena oseba je osumljena, da je v letih 2009 in 2010 pri kreditiranju gradnje infrastrukturnega projekta, katerega investitor je bilo podjetje iz Maribora, zlorabila svoj položaj in dano zaupanje glede razpolaganja s premoženjem banke in njenimi koristmi, da podjetju pridobi veliko protipravno premoženjsko korist.
Slab nadzor, brez ustreznih mehanizmov
Osumljena oseba je bila po navedbah policistov v banki odgovorna za pripravo in spremljanje naložbe v okviru finančnih storitev banke, vendar ni izvajala potrebnega nadzora nad postopki odobravanja naložbe, ni nadzirala priprave in izvedbe ustreznih mehanizmov njenega zavarovanja ter izpolnjevanja pogodbenih zavez med banko in komitentom.
S takšnim ravnanjem ni opravila svojih dolžnosti glede razpolaganja s premoženjem banke, ki je v državni lasti, s tem pa je banki povzročila premoženjsko škodo najmanj osem milijonov evrov, so še pojasnili na Policijski upravi Maribor.
Po neuradnih informacijah Večera naj bi kazensko ovadili nekdanjega direktorja poslovnega centra NLB-ja za velika podjetja Albina Turka, trenutno sicer direktorja Mariborskih lekarn, zaradi pomoči pri kaznivem dejanju pa nekdanjega direktorja Športnega centra Pohorje Draga Rataja in uslužbenko NLB-ja Marinko Sagadin.
Turk: Krivdo valijo na nižje rangirane
Turk se je popoldne odzval na ovadbo in v pisni izjavi zapisal, da je glede na niz ovadb, ki jih je vložila policija zoper njega in druge nižje rangirane uslužbence NLB-ja, jasno nakazana smer za iskanje krivcev za največjo bančno luknjo v zgodovini države. "Krivi naj bi bili tisti, ampak očitno samo na NLB-ju, ki smo izvajali sprejete odločitve kreditnih odborov, katerih član nikoli nisem bil, kakor tudi sprejete odločitve takratne uprave NLB-ja," je zapisal Turk.
Zadnjo besedo pri razjasnitvi odgovornosti bo imela sodna veja oblasti, Turk pa upa, da sojenja ne bodo potekala na zaprtih sejah za javnost, saj tako obstaja tveganje, da slovenska javnost nikoli ne bo izvedela, kako in v kakšnih okoliščinah je nastala bančna luknja.
Zanj je skrb vzbujajoče predvsem to, s kakšno dokumentacijo razpolagajo organi pregona, glede na to, da je bila hišna preiskava pred več kot dvema letoma izvedena zato, ker policija ni imela dostopa do dokumentacije na NLB-ju, kar je bilo razvidno iz odredbe preiskovalnega sodnika.
Za preiskavo v DZ-ju
Kot je Turk še zapisal, ima pri pridobivanju dokumentacije očitno težave tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki proučuje nastalo bančno luknjo. Prav ta bi po njegovem mnenju lahko teoretično celovito pojasnila, zakaj se je vse skupaj zgodilo. Vendar pa bo to mogoče šele, ko bo komisiji omogočen dostop do celotne dokumentacije, ki jo hrani banka, je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje