Predstavniki policije, državnega tožilstva in odvetništva so na posvetu ob 15-letnici sodstva v specializiranih kazenskih zadevah med izzivi poudarili vedno zahtevnejše primere organiziranega kriminala.

Kriminalistična policija: Slovenija je še vedno varna država

Preiskovanje organizirane kriminalitete je ena od najtežjih dejavnosti kriminalistične policije, je na posvetu ocenil vodja sektorja za organizirano kriminaliteto z uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave Damjan Apollonio. Preiskovanje teh kaznivih dejanj namreč temelji na proaktivnosti kriminalistične policije, saj prijav teh dejanj skorajda ni. "Poudariti moram, da je Slovenija še vedno varna država," je dejal Apollonio. Pri tem je dodal, da proti organizirani kriminaliteti država kljub temu ni odporna. Po njegovih besedah se v Sloveniji zadržujejo in oblikujejo kriminalne združbe le z namenom ustvarjanja dobička.

Kot opaža Apollonio, se slovenska policija v zadnjem času spoprijema s specifičnimi kaznivimi dejanji kriminalnih združb, med katerimi je poudaril kazniva dejanja na spletu. "Sodobna tehnologija je omogočila nov modus operandi izvrševanja kaznivih dejanj kriminalnim združbam," je dejal.

Tožilstvo: Ta sodišča bi morala obravnavati manj zadev

Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič se je v nagovoru vprašal, katera kazniva dejanja so vredna obravnave na specializiranih sodiščih. "Ta ureditev ne sme biti pretoga, pri čemer se zdaj v preveč primerih v okviru specializiranega pravosodja obravnavajo zadeve, ki tja ne sodijo," je dejal. Jeglič meni, da bi specializirana sodišča morala obravnavati manj zadev, te pa bi morale biti zahtevnejše. Sodniki in tožilci bi tako imeli več časa za učinkovito in kakovostno obravnavo.

Kompleksen organizirani kriminal

Udeležence posveta je v uvodu nagovorila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant. Opozorila je, da sta pregon in sojenje organiziranemu kriminalu vedno kompleksnejša, zahtevna in dolgotrajna. Ravno organizirani kriminal pa ima po njenih besedah številne negativne vplive na socialni, zakonodajni, politični in ekonomski razvoj. Poleg tega zmanjšuje zaupanje v državne institucije in pravno državo.

Novosti pri odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj se je v uvodu dotaknila prihodnjih zakonodajnih sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo. Napovedala je oblikovanje delovne skupine za pripravo novega zakona o kazenskem postopku. Med drugim pripravljajo novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, katere cilj je tudi okrepitev sodelovanja vseh organov v postopkih. "Dela je še veliko in se nikoli ne konča, saj so spremembe v družbi stalnica, pravo pa mora biti na te spremembe odzivno," je zatrdila Kokalj.

Vrhovno sodišče je posvet v sodelovanju z okrožnim sodiščem v Ljubljani organiziralo ravno v prostorih tega okrožnega sodišča, s čimer so želeli opozoriti na prostorsko stisko pravosodja. Po besedah predsednika Okrožnega sodišča Ljubljana Marjana Pogačnika je v posameznih primerih tudi več kot 40 obtožencev, zato se spoprijemajo z vprašanjem, kako sploh varno voditi postopke.

Pogačnik je opozoril tudi na pomanjkanje okrožnih kazenskih sodnikov. "Okrožni kazenski sodnik je najbolj deficitaren poklic sodnika v slovenskem sodstvu," je dejal. Spomnil je tudi na začetke vzpostavljanja oddelkov za specializirano kazensko sodstvo. "Dvignimo specializirano sodstvo na višjo raven, kot jo imamo danes," je še pozval.