Čeprav je specializirano državno tožilstvo zanju terjalo zaporni kazni, je sodišče pod vodstvom Danila Obersnela obema obdolženima za očitke storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja v sostorilstvu izreklo leto in pol pogojne zaporne kazni s preskusno dobo štirih let ter jima naprtilo plačilo dela stroškov sodnega postopka. Ju je pa oprostilo plačila tistega dela stroškov, ki se nanašajo na obtožbe glede zlorabe položaja pri nakupu delnic, saj je tožilstvo v tem delu obtožnico umaknilo.

Sodba še ni pravnomočna. Obramba je bila vidno razočarana nad izrekom, po katerem izjav niso dajali, pritožbo pa je že v sodni dvorani napovedala tožilka Bojana Podgorelec. Dejala je, da je zadovoljna z izrekom obsodilne sodbe, manj pa z izrečeno kaznijo.

S tem se je po več kot štirih letih končalo še drugo sojenje nekdanjim vodilnim v Zvonovih. Tokrat z obsodilno sodbo, potem ko se je prvo v primeru, kjer so bili zaradi očitkov o domnevno nezakonitih poslih pri nakupu delnic Luke Zadar na zatožni klopi štirje člani uprav obeh finančnih holdingov, končalo s pravnomočno oprostilno sodbo.

Škodljiva pogodba

Specializirano državno tožilstvo je obtoženima v tem primeru očitalo, da sta svoj položaj zlorabila s tem. ko sta zaradi spoznanja, da je bil nakup delnic družbe Sadowa, lastnice enega od terminalov v pristanišču blizu Buenos Airesa, in podjetja Elevadores, ki se je ukvarjala s predelavo govedine, zgrešena naložba, ničvredne delnice obeh prenesla na družbo Forš, eno od podjetij znotraj takratnega cerkvenega premoženja.

Tožilec je obtožnico tik pred koncem sojenja nekoliko spremenil, saj je dotlej trdil, da naj bi Zvonu pridobila protipravno premoženjsko korist, hkrati pa za tri milijone evrov oškodovala Forš. Za to se je odločil na podlagi mnenja izvedenke Nadje Zorko, ki je pri oceni vrednosti poslovnega deleža družbe Forš Tuzla, z odkupom katerega je Zvon Ena dejansko financiral nakup argentinskih delnic, z več kot 50-odstotno verjetnostjo ugotovila, da je bil ta delež brez vrednosti. To pa je pomenilo, da je tudi Zvon Ena odkupil delež brez vrednosti in da v tem primeru ni prišlo do oškodovanja.

Je pa sodni senat, glede na obrazložitev sodnika Obersnela, prepričan, da je nedvomno dokazana krivda Simonu Zdolšku in Mateji Vidnar Stiplošek v delu, ki jima očita sklenitev škodljive pogodbe s Foršem, ki sta ga s prenosom argentinskih delnic nanj oškodovala za okoli 760.000 evrov.

Formalni direktor družbe je bil slamnati mož

Prav tako je po mnenju sodišča jasno, da sta odločitve v imenu Forša sprejemala obtožena, in ne formalni direktor družbe Andrej Mesarec, ki je bil sprva prav tako obtožen, a je tožilstvo, potem ko je ugotovilo, da je šlo zgolj za slamnatega direktorja, obtožbe zoper njega umaknilo. Da sta imela glavno vlogo pri odločanju o poslovanju Forša, je med drugim na sodišču izpovedal tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, je pojasnil Obersnel.

Člana uprave sta po mnenju senata o slabem finančnem stanju obeh argentinskih družb, ki bi za nadaljnje poslovanje potrebovali nekaj milijonov evrov, vedela, še preden sta deleža prenesla na Forš. A kljub temu v povečanje njunega kapitala nista privolila, ampak sta se odločila za slabitev naložb v škodo po trditvah obrambe projektne družbe Forš, za katero pa je sodišče menilo, da to dejansko sploh ni bila.