Po poročanju Dnevnika je Židan oktobra 2009 iz blagajne zdravstvenega doma kreditiral gradbeno podjetje Eurogradnje, za posojilo pa ni zahteval niti zavarovanja.

Posel je bil sklenjen tako, da Eurogradnje kupijo in obnovijo Židanovo hišo v Trnovem v Ljubljani, kar je potrdil tudi nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar. Eurogradnje naj bi hišo dozidale in nato prodale za okoli 400.000 evrov.

Nekdanji direktor ZD-ja je svoji sestri dolgoval denar, zato je bila na hišo vpisana plomba 145.000 evrov. Eurogradnje so zato denar najprej nakazale na račun Židanove sestre, da se poplača hipoteka in lahko začnejo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ostanek denarja je dobil Židan, ki pa nato ni mogel dobiti omenjenega dovoljenja, Eurogradnje pa so končale v stečaju. Pogodbo z zdravstvenim domom so razdrli in Židan je obvezo do njega prevzel nase.

Židanu so dali že več rokov, v katerih bi moral zdravstvenemu domu vrniti denar, a ni spoštoval nobenega. V mediaciji so se tako dogovorili, da znesek poravna do letošnjega novembra. Zdravstveni dom, ki nujno potrebuje sredstva, pa se je celo odrekel obrestim. Židan je na sodišču zagotovil, da bo plačal, vendar tega še ni storil.

Na sodišču se je Židan zagovarjal, da je šlo posojilo iz prostih tržnih sredstev zdravstvenega doma, ki jih je nameraval oplemenititi, kar so delali tudi njegovi predhodniki.

Sodišče dalo prav tožilstvu
Njegova zagovornica Anka Kenda Oražem je poudarila, da je imel za svoje ravnanje podlago v veljavni zakonodaji in da bi, če Eurogradnje ne bi šle v stečaj, zdravstveni dom dobro zaslužil. Dodala je, da je dolg prevzel nase, ko je ugotovil, kako slabo gre podjetju, in si vseskozi prizadeval za rešitev nastalega položaja.

Denar bi že davno povrnil, če bi prodal hišo, a mu to zaradi razmer na nepremičninskem trgu ni uspelo. Židan se je tudi zagovarjal, da je žrtev zarote, ker je v delovanju zdravstvenega doma odkrival nepravilnosti, zaradi katerih so trpeli bolniki in njihovo zdravje.

Sodišče se je na koncu strinjalo s tožilko Ano Brglez Bučar, da za dajanje posojila iz blagajne zdravstvenega doma ni imel nobene zakonske podlage. Židan pa je tudi vedel, za kaj bo uporabljen ta denar, pri čemer ni delal v interesu zdravstvenega doma, pač pa v lastnem interesu. Eurogradnje namreč niso imele zadosti lastnih tekočih denarnih sredstev za obnovo hiše.