Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki jim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna, torej mlajša od 18 let. Medvrstniško nasilje ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravno dejanje, kot so zbadanje, norčevanje in podobno, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).

Podatki GPU-ja o obravnavanih kaznivih dejanjih, pri katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba ali otrok, osumljenec pa je bila fizična oseba, stara od 14 do 18 let, kažejo, da so lani policisti s področja medvrstniškega nasilja najpogosteje obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, lani skupno 62 primerov.

Leto prej je bilo teh primerov 29, v letu 2020 so jih obravnavali 65, v letih pred tem pa 47 oz. 42. Letos do konca marca so obravnavali 23 primerov nasilništva.

Po podatkih za lani nasilništvu sledi povzročitev lahke telesne poškodbe, skupno so policisti lani obravnavali 37 tovrstnih primerov, 36 primerov pa je bilo povezanih z grožnjami in prav toliko tudi s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem pornografskega gradiva. To kaznivo dejanje je eno redkih, kjer je bilo število obravnavanih primerov lani nižje v primerjavi z letom 2021. Takrat so policisti obravnavali 44 primerov teh kaznivih dejanj, leto prej prav toliko, v letu 2019 pa 50 primerov.

Na GPU-ju navajajo še, da so razlogi za nasilna dejanja različni, od potrebe po dominantnosti, lahko so posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa gre zgolj za dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nezanemarljivi so ob tem tudi dejavniki tveganja, kot so alkohol, prepovedana mamila, nasilje v družini in podobno.

Sorodna novica Policija: Poleg žrtve v medvrstniško nasilje v Celju vpletenih še pet mladoletnikov

Po podatkih GPU-ja je bilo lani skupno 384 mladoletnikov, starih od 14 do 18 let, osumljenih kaznivih dejanj, katerih žrtev je bila vsaj ena mladoletna oseba ali otrok. Leto prej je bilo takih osumljenih mladoletnikov 255, v 2020 so jih našteli 416, največ v zadnjih petih letih pa leta 2019, ko jih je bilo 485. Letos do konca marca je bilo medvrstniškega nasilja osumljenih 170 mladih v starosti od 14 do 18 let, med temi jih je bilo največ starih 15 let, skupno 53.

Policisti poudarjajo, da se je treba zavedati tudi posledic psihičnega nasilja, kamor spadajo izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje in obrekovanje, prav tako posledic spletnega nasilja. "Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev," so opozorili.

Povzročitelji nasilja so mladoletniki obeh spolov, se pa, kot ugotavljajo policisti, prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih začnejo pojavljati že v vrtcih in se nato skozi osnovno in srednjo šolo nadaljujejo in še stopnjujejo.

Poudarek na večji vlogi izobraževalnih ustanov in staršev

"Zaradi tega tu vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Šolstvo mora odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja," so zapisali pri policiji, ki lahko, kot dodajajo, v tem delu nudi pomoč v obliki različnega sodelovanja.

Obenem na GPU-ju poudarjajo vlogo staršev. "Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo," so zapisali. Kot so še poudarili, je vloga starša, da otrokom stojijo ob strani in jim pomagajo.

Kot so spomnili, so nove dimenzije medvrstniškega nasilja prinesli splet in razširjenost elektronskih naprav, predvsem mobilne telefonije. Tako je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja, ko pa to nasilje nekdo posname in objavi, še posrednega nasilja, ki traja dlje, ker tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti s spleta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva, opozarjajo na GPU-ju.

Ničelna praksa do nasilnih dejanj

Izvajanje nasilja je klic na pomoč in kot urejena družba smo dolžni na klic odgovoriti z vzpostavitvijo učinkovite preventive, ki jo v institucije vnesemo z dobro prakso, so se na medvrstniško nasilje na območju Celja, ki odmeva v javnosti, odzvali v Dijaški organizaciji Slovenije, kjer poudarjajo ničelno toleranco do vseh oblik nasilnega vedenja, odziv pa so naslovili na osnovnošolce, srednješolce, profesorje, starše in vse akterje, vpletene v proces vzgajanja in izobraževanja mladih v Sloveniji.

Zapisali so, da se v dejansko stanje celjskega primera ne bodo spuščali, a da bodo kot glas dijakov "vedno zagovarjali dejstvo, da generacije danes niso enake generacijam nekoč". Mladim je v poplavi informacij treba stopiti naproti in jih naučiti razumevanja lastnih čustev ter sočasno empatije, so zapisali in spomnili, da mladi nasilja ne ustvarjajo le drug proti drugemu, temveč tudi sami proti sebi, z zavedanjem, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča.

Dobrih praks učinkovite preventive v našem prostoru ni malo, vendar je ni dovolj le slišati, temveč jo je treba poslušati in jo vpeljati v vsakdan, poudarja predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije.

Organizacija se zavzema za primerno obravnavo, varstvo in podporo žrtvam nasilja, za reševanje nastalih konfliktov ter ozaveščanje o dogajanju. Vsaka oseba se lahko odloči, da bo, kljub težkim okoliščinam, izbrala nenasilno vedenje, so med drugim še poudarili v dijaški organizaciji, ki se po lastnih navedbah trudi biti dober vzor in kanal širjenja dobre prakse.