Irfan Beganović iz sektorja kriminalistične policije PU-ja Ljubljana je na večerni novinarski konferenci predstavil rezultate iskalne akcije ostankov letala, ki je padlo na Veliko planino.

Popoldne se je vreme za kratek čas toliko izboljšalo, da je omogočalo polete s helikopterjem. V dveh urah jim je uspelo na mesto nesreče dostaviti nujno opremo. Z njo so vzpostavili stabilnost koče. Objekt je bil namreč tako poškodovan, da bi se lahko zrušil.

V vmesnem času so vzpostavili tudi cestno povezavo. Beganović je ob tem javnost opozoril, da naj z vozili ne dostopa do kraja nesreče – cesta je namreč še vedno slabo prevozna in namenjena zgolj intervenciji.

Ko so s pomočjo gasilcev stabilizirali kočo, so vanjo vstopili in potrdili, da je tam večji del ponesrečenega letala. Potrdili so tudi, da je tam truplo osebe. Predvidevajo, da gre za pogrešanega pilota, državljana Švedske, a tega za zdaj ne morejo potrditi, zato čakajo na forenzično preiskavo.

Sorodna novica Reševalci našli dele padlega letala v koči na Veliki planini. Iskalna akcija se nadaljuje.

Popoldne so nadaljevali odstranjevanje materiala in delov letala. Medtem so kriminalisti končali ogled kraja nesreče. Končal se je tudi ogled preiskovalca letalskih nesreč.

Beganović je poudaril, da vzroka nesreče za zdaj še ne morejo potrditi, o ugotovitvah bodo sproti obveščali pristojno državno tožilstvo.

Predstavnik gasilcev je navedel, da je na prvi dan akcije sodelovalo 67 gasilcev iz petih gasilskih društev in 32 gorskih reševalcev iz dveh društev, drugi dan pa 13 gasilcev iz PGD-ja Kamnik, ki so poskrbeli za varnost posredovalcev z zasilnim podpiranjem nestabilnega objekta.

Preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski je napovedal, da bodo v 30 dneh izdali uvodno poročilo o nesreči, v 12 mesecih pa končno poročilo z vsemi okoliščinami, ki so privedle do nesreče.

Na novinarsko vprašanje, zakaj so potrebovali toliko časa, da so našli mesto padca, je Stojčevski odgovoril, da naprava, ki v sili sporoča lokacijo letala (ang. emergency localizer), ni bila sprožena. Na samem prizorišču so ugotovili, da je bila naprava hudo poškodovana, da so iz nje zletele tudi baterije in da posledično sploh ni bilo mogoče sprožiti signala. Do lokacije so se dokopali s pomočjo radarskih posnetkov kontrole zračnega poleta, in to v slabi uri, je poudaril.

Stojčevski ni želel ugibati o vzroku nesreče. Poudaril je, da še vedno zbirajo informacije. Med njimi so podatki o vremenskih razmerah, ki jih pridobivajo od agencije za okolje (Arso), s krajevnih merilnih postaj, iščejo morebitne videoposnetke, ki so nastali v okolici v času nesreče, in vzpostavijo stike s piloti, ki so tedaj leteli na tem področju. Pojasnil je še, da se mora vsak pilot vnaprej podučiti o vremenskih razmerah na celotni poti in da so pravila vizualnega letenja določena, treba je upoštevati merila glede vidljivosti in ustreznih priprav.

Nesreča v ponedeljek dopoldne

Stik z letalom je kontrola zračnega prometa izgubila nekaj po 8. uri, ko je bilo letalo na poti iz Zagreba v Švico, na območju Velike planine.

V iskalno akcijo so se vključili policisti in reševalne službe. Iskanje je bilo oteženo zaradi izredno slabega vremena in slabe vidljivosti, ki je oteževala tudi letenje reševalnih helikopterjev.

Reševalne ekipe so nato nekaj po 12.30 na Veliki planini odkrile dele letala. Šlo naj bi za letalo mooney M20R.