Policisti in kriminalisti so obravnavali skupaj 1864 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer kazniva dejanja oškodovanja upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, davčne zatajitve in overitve lažne vsebine, je na novinarski konferenci Generalne policijske uprave (GPU) in novomeške policijske uprave povedal vodja kriminalistične policije France Božičnik.

Poslovanje z družbe na družbo, dolgovi so ostajali

Med preiskavo so ugotovili sistematična izvajanja kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in kršitve temeljnih pravic delavcev, neplačevanje prispevkov pri izplačilu plač in drugih kaznivih dejanj oziroma skupaj 766 kaznivih dejanj. Z oškodovanji upnikov, s kršitvami pravic delavcev in davčnimi zatajitvami je nastalo za več kot 8,2 milijona evrov škode.

Ugotovili so, da so posamezni delodajalci, štirje iz Posavja in eden iz Novega mesta, prenašali poslovanje iz prezadolženih družb na druge družbe, dolgovi pa so praviloma nastajali zaradi neplačevanja prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti. Družbe so po blokadi računov prenehale poslovati, posle pa so osumljeni preusmerili na povezane družbe.
Pri preiskavi so kriminalisti sodelovali s pristojnima državnima tožilstvoma, Fursom, Finančnim uradom Novo mesto in novomeško enoto inšpektorata za delo.

Ponarejanje dokumentov

Pri obravnavi omenjenih kaznivih dejanj so odkrili tudi nepravilnosti pri združevanju družin. Šlo je za kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki so jih vlagatelji opravljali ob pomoči delodajalcev. Obravnavali so 62 vlagateljev, zaposlenih predvsem v gradbeništvu in pekarnah, ter podali ovadbe za 1098 kaznivih dejanj.

Ta so ob pomoči delodajalcev izvajali zaposleni, večinoma iz tretjih držav oz. s Kosova, in sicer tako, da so na upravnih enotah vlagali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o prejemkih.

Kriminalisti so v predkazenskih postopkih ugotovili, kako so vlagatelji lažno prikazovali višino prihodkov. Delodajalci so zaposlenim na plačilnih listah lažno prikazovali stroške, ki pa dejansko niso nastali. Med njimi so bili nerealna zvišanja bruto plač za čas, ko so morali izkazovati višja sredstva, lažne stroške prevoza na delo in službenih potovanj, kilometrin, nadomestil za prehrano, stimulacije za opravljeno delo, nadomestil za ločeno življenje, lažne terenske dodatke in druge lažno prikazane dodatke pri plačah, je navedel Božičnik.

Kakšne kazni jim grozijo

Policisti so med preiskavo med drugim pridobivali podatke in dokumentacijo, zbirali obvestila in bančne podatke. Opravili so več kot 30 hišnih preiskav pri različnih delodajalcih in v računovodskih družbah. Zasegli so listinsko dokumentacijo, elektronske naprave in zagotovili dodatne dokaze.

Predkazenske postopke so izvajali ob usmerjanju in sodelovanju krškega in novomeškega okrožnega državnega tožilstva.

Božičnik je še opozoril, da kazenski zakonik za overitev lažne vsebine določa do triletno zaporno kazen, do dveletno za ponareditev ali uničenje poslovnih listin in do osemletno v primeru velike premoženjske škode pri oškodovanju upnikov. Do petletno zaporno kazen določa za kršitev temeljnih pravic delavcev in do osemletno za kaznivo dejanje davčne zatajitve.