Kot so danes sporočili s PU-ja Celje, so jih ovadili za 18 kaznivih dejanj, med drugim zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčne zatajitve, pranja denarja in ponarejanja listin.

V preiskavi, ki je potekala dalj časa, so namreč ugotovili, da so osumljenci v obdobju od 2018 do 2021 načrtno in organizirano uporabljali več kot 15 lastniško in poslovodno prepletenih gospodarskih družb.

Poslovanje so zlorabili z nelogičnimi finančnimi transakcijami, izdajanjem lažnih računov in izkazovanjem medsebojno prepletenih, mednarodno povezanih denarnih tokov. Na podlagi navedenih dejanj so osumljeni od finančne uprave zahtevali tudi izplačilo izstopnega davka, ki je osumljenim predstavljal neposredno protipravno premoženjsko korist.

Na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov so konec leta 2024 za očitana kazniva dejanja na specializirano državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper dve pravni in 11 fizičnih oseb z območja policijskih uprav Celje, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, od tega so bile tudi štiri fizične osebe iz tujine. Večina ostalih pravnih oseb pa je bila pred podajo kazenske ovadbe že izbrisanih iz poslovnega registra Slovenije.

Furs obvestil kriminaliste

Prvotni sum so pri svojem delu zaznali delavci finančne uprave in o ugotovitvah obvestili celjske kriminaliste. Ti so jeseni leta 2022 začeli predkazenski postopek, ki ga je usmerjalo specializirano državno tožilstvo.

Zaradi kompleksnosti in obsežnosti primera je specializirano državno tožilstvo ustanovilo specializirano preiskovalno skupino, v kateri so poleg celjskih sodelovali še novomeški, ljubljanski in mariborski kriminalisti ter predstavniki finančne uprave in drugih pristojnih institucij.

Kompleksnost predkazenskega postopka izhaja predvsem iz analize prepletenosti izvršenih nelogičnih finančnih transakcij v mreži več kot petnajstih lastniško in poslovodno povezanih gospodarskih družb iz različnih držav EU-ja, so v sporočilu še pojasnili na celjski policijski upravi.

Za omenjena kazniva dejanja je v skladu z določbami kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen, in sicer za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti od enega do osmih let, za davčno zatajitev prav tako od enega do osem let, za pranje denarja do pet let in za ponareditev ali uničenje poslovnih listin do dveh let zaporne kazni.