Zavod za gozdove lastnike gozdov tako že ves čas opozarja, naj bodo previdni, letos pa so izvedli tudi 140 tečajev varnega dela v gozdu, ki se jih je udeležilo 3.250 udeležencev, ter izdali več publikacij. Kljub temu se je pri pospravljanju v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 hujših nesreč, ki so zahtevale 18 življenj, večinoma lastnikov gozdov, umrli pa so tudi trije poklicni gozdarji. Skupaj so dela v gozdovih zahtevala 21 žrtev.

"S tem smo žal izenačili črn rekord iz leta 2011, je pa to število žal pričakovano. Tudi izkušnje drugih držav kažejo, da se te številke ob podobnih dogodkih bistveno povečajo," je pred dnevi pojasnil direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem.

Največ nesreč se je zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven, največ nezgod pa pri sečnji, manj pri samem spravilu. Nezgode so bile večinoma posledica udarca debla, veje ali samega drevesa. Posebno nevaren je tudi izruvan koreničnik drevesa, ki je ob nepravilnem delu smrtno nevaren - usoden je bil za štiri ljudi.

"Letošnje leto je katastrofalno. Pričakujemo, da se bo letos zgodilo še marsikaj. Terenske razmere niso ravno prijazne: mokro je, drsi, poleg tega pa ljudje precenjujejo svoje sposobnosti," je dejal vodja sektorja za strokovne zadeve na zavodu Jurij Beguš. Od leta 1998 je zaradi nesreč v gozdovih umrlo najmanj 184 ljudi, dolgoletno povprečje števila žrtev znaša 11 na leto, v zadnjih štirih letih pa je bilo na leto v povprečju 15 žrtev.