Mastnak je namreč v zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom oktobra leta 2011 zatrdil, da je obstajal dogovor, da se lahko sredstva iz blagajne vzajemne pomoči "posojajo" za reševanje likvidnostnih težav podjetja, a se morajo pozneje vrniti.

Nasprotno pa je danes dejal, da je bil takrat v zmoti, da takšen dogovor ni obstajal oz. da ga v času njegovega mandata na mestu predsednika sindikata od leta 2002 niso podpisali in da ga je verjetno zamenjal za kakšen drug dogovor.

Mastnakova izpoved "zelo pomembna v dokaznem smislu"
Po mnenju tožilca Stanislava Pintarja je bilo Mastnakovo pričanje "do neke mere presenečenje", je pa danes Mastnak po Pintarjevi oceni povedal "po resnici". Tožilec meni, da je ta izpoved zelo pomembna v dokaznem smislu. "Če rečemo, da je nekdo imel dovoljenje za razpolaganje, potem ni mogoče očitati, da je to kriminalno ravnanje. Če pa tega dovoljenja ni bilo od samega začetka, je pa situacija popolnoma jasna in to potrjuje obtožbene trditve," je prepričan Pintar.

Vsa današnja zaslišanja šestih prič, nekdanjih zaposlenih v Vegradu, so se vrtela okoli poznavanja poslovanja blagajne vzajemne pomoči, za katero je večina zaslišanih v začetku leta 2010 izvedela, da v njej ni denarja, potem ko ni bil nakazan odobren znesek družinama dveh umrlih nekdanjih Vegradovih delavcev, ki sta opozorili na to, da denarja nista dobili.

Delavce naj bi oškodovali za 220 tisočakov
Na celjskem okrožnem sodišču namreč od 21. marca letos poteka glavna obravnava proti nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak in nekdanji direktorici kadrovskega in splošnega sektorja Vegrada Branki Gabriel, ki sta osumljeni storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.

Obtožnica ju bremeni, da sta podrejeni delavki Majdi Volk naročili, naj iz blagajne vzajemne pomoči nakaže nekaj več kot 400.000 evrov na transakcijske račune družb Vegrad, Vegrad Projektivni biro in Vegrad Inde. Del sredstev, ki so bila sicer namenjena družinama dveh umrlih delavcev, naj bi Tovšakova in Gabrielova vrnili v blagajno vzajemne pomoči, tako naj bi delavce dejansko oškodovali za okoli 220.000 evrov.

Sredstva v blagajni vzajemne pomoči so bila namreč namenjena delavcem, ki so zanje lahko v stiski zaprosili, zbirala pa so se sicer kot prostovoljni prispevek delavcev, ki so jim ga v znesku nekaj evrov mesečno odtegnili pri plači.

Zahteva za varstvo zakonitosti glede pripora
Obravnava se bo na celjskem sodišču nadaljevala v petek, zagovornik Hilde Tovšak pa je novinarjem zatrdil, da Tovšakova "ni v najboljšem psihofizičnem" stanju. Pojasnil je, da je glede pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, da bi preverili utemeljenost odreditve pripora - odločitev pričakuje v tednu dni.