Zaslišanje celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta pri preiskovalnem sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani so prekinili. Škobernetov odvetnik se je namreč skliceval na imuniteto, ki jo Škoberne kot sodnik po njegovem mnenju ima, so povedali na sodišču.

Kdo je pristojen - komisija ali DZ?
Škobernetov odvetnik meni, da bi moral o imuniteti odločati državni zbor in ne le parlamentarna mandatno-volilna komisija. Slednja je že v četrtek sklenila, da mu imunitete ne podeli, pravnik pa ji to pristojnost odreka. Preiskovalni sodnik se bo tako najpozneje do sobote zvečer, ko se osumljenemu izteče 48-urno sodno pridržanje, odločil, ali je odločitev mandatno-imunitetne komisije zadostna osnova za odreditev pripora ali ne. Gre za prvi tovrstni primer in sodne prakse ni, so povedali na sodišču.

Ramiću pripor, Salobir na prostost
Celjskemu podjetniku Esadu Ramiću je preiskovalni sodnik odredil enomesečni pripor. Zoper drugega osumljenega, direktorja Komunale Laško Marjana Salobirja, pa tožilstvo sploh ni podalo predloga za pripor, so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Javno pismo, Ćehajićeva plat zgodbe
Esad Ćehajić je v javnem pismu, v katerem je priznal ter opisal postopek domnevnega podkupovanja celjskega sodnika, nanizal nekaj hudih obtožb zoper državno tožilstvo, sodišče ter posameznike v policiji. Obtožuje jih izsiljevanja in korupcije, v zgodbo pa je vpletel celo notranjo ministrico Katarino Kresal.
Preiskava suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine se je začela decembra lani, torej nekaj dni po Ćehajićevi prijavi. Ćehajić v omenjenem pismu med drugim navaja, da je sodnika Škoberneta spoznal prek znanca. Ta naj bi mu dejal, da bo treba dati nekaj denarja, da "imajo voljo delati". Na koncu pa naj bi bilo v igri vse več akterjev, ki so zahtevali plačilo.

Ćehajić je v pismu potrdil 9.000 evrov podkupnine, ki je prek posrednika potovala do Škoberneta. Iz Čehajićevega pisma nadalje izhaja, da je Škoberne v zameno za znesek najprej umaknil pripor, nato pa prek sodišča poslal nalog za umik tiralice za Hrvaško in BIH, ki naj bi Ćehajiču omogočil beg v domovino po dodatnih 50.000 zahtevanih evrov. S prejetjem tega zneska bi Škoberne umaknil tudi tiralico za območje Evropske unije.
Če Ćehajić denarja ne bi izročil, bi Škoberne v sodelovanju z državnim tožilcem razpisal novo obravnavo, in ker se Ćehajić ne bi odzval, bi zanj znova odredili pripor in razpisali tiralico, navaja. "Ob naših srečanjih na Hrvaškem so mi večkrat omenili ministrico za notranje zadeve gospo Kresalovo," piše Ćehajić. Trdi, da so izpostavljali, da sta Kresalova in Škoberne v dobrih odnosih, saj sta v isti stranki. Ćehajić piše, da takrat ni vedel, zakaj Kresalovo omenjajo, zdaj pa mu je jasno, da so ga s tem ustrahovali in tako poskrbeli, da je ostal tiho.
Kresalova: Manipulirajo z mojim imenom
Na navedbe Ćehajića, da so mu ob srečanjih na Hrvaškem večkrat omenili Kresalovo, ki naj bi bila v dobrih odnosih s Škobernetom, so se že odzvali na ministrstvu. "Ne poznam sodnika Milka Škoberneta, niti se ne spomnim, da bi ga kdaj kje srečala. Zdi se mi naravnost absurdno, da malodane vsak, ki se znajde v medijsko odmevnih postopkih, manipulira z mojim imenom," je zapisala Kresalova.

Kriminalisti: Na prijavo medel odziv
"Ta primer je bil poučen z vidika, kako državne inštitucije reagirajo na prijave korupcije," je na tiskovni konferenci že pred zaslišanjem dejal Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto pri Generalni policijski upravi. Prijava je bila namreč poslana na 20 različnih naslovov elektronske pošte - med njimi več državnih institucij - vendar so se po njegovih besedah odzvali le redki. To daje signal, da se družba pravzaprav ne zaveda obstoječe nevarnosti pojavov, ki ogrožajo temelje pravne države, je še dodal Florjančič.

Ujel se je na navidezno podkupnino
Uradna oseba, kakor je kriminalist nazival Škoberneta, je v zameno za izbris mednarodne tiralice skupaj z dvema posrednikoma prejela 9.000 evrov podkupnine, zahtevala pa še dodatnih 50.000 evrov. Po prejetju prijave korupcije je Policijska uprava Celje v okviru postopka izvedla še dajanje navidezne podkupnine v znesku 18.000 evrov. Osumljeni so si podkupnino po trditvah kriminalista razdelili, ta je bila pozneje tudi najdena. Oseba je podkupnino prejela in je položila na bančni račun ene izmed celjskih bank, del pa so našli v okviru hišnih preiskav, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Jože Senica.
26. 1. je bila vsem trem osumljencem odvzeta prostost, opravljenih je bilo šest hišnih preiskav na domovih osumljencev, v gospodarskih družbah in v prostorih celjskega sodišča. Kriminalisti so zasegli materialne dokaze, kot so prenosni telefoni, računalniški podatki in listine. V okviru preiskave je potekalo tudi mednarodno sodelovanje v obliki izmenjave podatkov s Hrvaško. Sodnik je osumljen po 261. členu kazenskega zakonika, za kar sta zagroženi kazen od enega do osmih let zapora in denarna kazen.

Gospodarski kriminal v porastu
Po statističnih podatkih je policija v letu 2010 obravnavala 13.064 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kar predstavlja 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Občutno povečanje ugotavljajo tudi pri storjeni premoženjski škodi. Leta 2009 je ta namreč znašala 193 milijonov evrov, medtem ko so storilci leta 2010 povzročili za najmanj 505 milijonov evrov škode.