Kot je znano, se je alpinist Oderlap poškodoval pri vzponu na Manaslu in pozneje umrl pri prevozu v katmandujsko bolnišnico. Usoden dejavnik so bile za helikoptersko reševanje neugodne vremenske razmere, ki so takrat vladale nad območjem, nevihte, slaba
vidljivost, megla, ki je preprečevala polet iz najbližje vasi, je razložil Karničarjeva zveza v domovini, Matjaž Šerkezi, s Planinske zveze Slovenije.

Načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja pa je zavrnil kritike, da se v planinski zvezi niso dovolj potrudili in da bi Oderlap ob drugačnem razpletu preživel.

Šarkezi je ob tem še razložil, da je način reševanja in dostop do helikopterja v Nepalu "drugače urejen" kot v Sloveniji. "Z naše strani smo se trudili, da bi helikopter čim prej prišel, hkrati smo skušali priklicati nevrokirurga v Katmanduju, ki bi opravil poseg, in urejali transport z letališča v bolnišnico. Ko rešuje nepalska vojska, pa že vnaprej zahtevajo bajne vsote. Težave pa so bile tudi s tem, da niso takoj mogli zagotoviti helikopterja, ki bi sploh tako visoko poletel," je pojasnil Šerkezi.

Kaj se je dogajalo pod goro?
Davo Karničar pa je na tiskovni konferenci razložil, kaj se je dogajalo pod goro Manaslu: "Od najinega prihoda v tabor 1 konec septembra sva naredila sklep, da greva do tabora 2, kjer bi preživela dve noči, se vrnila v bazo, se dobro regenerirala in poskušala priti na vrh."

"Prvega oktobra nisva začela zelo zgodaj. Okrog 9.30 sva se odpravila na precej izpostavljeno območje, kjer so v zgornjem delu seraki in se lahko marsikaj podre, zato sva se ločila in 200 metrov hodila narazen po zložnem pobočju. Ko sem prišel skozi najbolj ozko grlo, sem pohitel na varnejši dvignjeni prostor, a ko sem se ozrl nazaj, je Franci ležal v plazu. Nisem slišal, da bi se utrgal plaz, očitno je šlo samo za par močnejših, večjih ledenih kock, ki so padle dol," je razložil Karničar.

Najprej ga je prenesel na varno, nato poklical zvezo
"Ko sem prišel k njemu, sem videl, da je dobil hudo poškodbo glave in da ni bil pri zavesti. Zatem sem ga skušal prenesti na varnejše mesto, da ne bi bila več v dosegu nevarnih serakov, ter šele tedaj segel po telefonu, ki ga je imel Franc v nahrbtniku in stopil v stik s planinsko zvezo," je dogajanje opisal alpinist in dodal, da so k njima najprej prišli člani francoske odprave, ki so pomagali pri transportu Oderlapa v tabor 1 in odstopili tudi šotor.

Nato so Oderlapa na improviziranih nosilih, ki so jih naredili iz Karničarjevih smuči, prenesli do baze na višini 5000 metrov. "Petindvajset ur smo res poskušali vse. Potem ko helikopter najprej ni mogel poleteti zaradi slabega vremena, ni preostalo drugega kot zagotoviti čim bolj topel prostor in biti ob njem in počakati sobotno jutro, ki je prineslo takšen rezultat prevoza, ki vam je vsem znan," je še dejal Karničar.

"Vsi smo se trudili, kolikor se je dalo. Sami pa veste, da se včasih zgodi tisto, česar si najmanj želimo," je še dodal Karničar, ki je bil ves čas v stiku tudi z zdravnikom Jurijem Gorjancem.

Kriv je bil kos ledu
Kot je znano, se je nameraval Karničar, kot prvi Zemljan s smučmi pognati z druge najvišje himalajske gore K2. Pred tem podvigom sta se Karničar in Oderlap odpravila v Nepal, kjer bi na Manasluju, ki je tehnično manj zahtevna gora, a še vedno osma najvišja gora na svetu, opravila preizkus opreme.

Vendar pa se je nato pri prečkanju pobočja pri vzponu na Manaslu zgodila tragična nesreča, ko je velik kos ledu, ki se je odtrgal višje v pobočju, kot izstrelek priletel v glavo izkušenega alpinista.