Otrok po prvih podatkih ni huje poškodovan, reševalci so mu takoj nudili pomoč, potem pa so ga odpeljali v zdravstveno ustanovo. Kot so sporočili s PU-ja Kranj, se je otrok med vožnjo s sedežnico premaknil preveč na rob sedala in po nekaj desetih metrih vožnje zdrsnil pod zapiralo sedežnice. Pred padcem v globino sta ga z rokami ujela in zadržala dva druga smučarja, ki sta se z njim peljala na sedežnici.

Da se je zgodba končala srečno, ima velike zasluge smučarski učitelj Sandi Murovec – Muri, ki je bil ravno takrat v bližini sedežnice. S hitro in zelo prisebno reakcijo ter pomočjo mimoidočih in delavcev na smučišču je preprečil padec 12-letnika z višine 10 metrov.

"Šlo je za sekunde. Slišal sem kričanje, ko sem pogledal na sedežnico, ta je takrat še vozila, sem videl, da dol visi otrok. Vsak z ene strani sta ga držala fant, približno enako star, in na drugi strani odrasla smučarka. Vedel sem, da je zelo težko nekoga tako držati z rokavico, preprijeti pa ne moreš. Še dobro, da je bil fant v sredini. Potreben je bil takojšen odziv, zakričal sem, naj ustavijo sedežnico, kar se je takoj zgodilo, problem pa je bil, da je bila takrat sedežnica na najvišji višini, steber je na višini 12 metrov, sedež pa približno na 10 metrih," je za MMC reševanje opisal Murovec.

"Vse, kar sem razmišljal, je bilo, da sem edini, ki lahko pomagam. Če ga grem lovit, se bo "razlomil," in še mene poleg, ker je imel smuči. K sreči sem videl za hišo še neuporabljeno mrežo, ki je namenjena za ograjo, ni žičasta, temveč je iz vrvi. Mimo je ravno takrat prišel lastnik. Zavpil sem, naj prinese mrežo, sam pa sem hitel naprej pod sedežnico, da bi ohrabril fanta in žensko, ki sta držala fanta, naj zdržita še minuto."

Medtem so na mesto nesreče prišli nadzorniki smučišča in tudi policist. Možnost bi bila, da bi odrezali varnostno mrežo, ovito okoli bližnjega stebra in jo položili pod sedežnico, a, kot pojasnjuje, nihče ni imel noža. Eden je odhitel ponj v kočo, a se ni vrnil dovolj hitro. "Vmes nas je štiri ali pet, dejansko se ne spomnim, ker je bilo adrenalinsko, mrežo napelo in mali je padel na hrbet na mrežo. Sicer se je potem dotaknil tal, ampak recimo, kot bi padel z dveh metrov. Samo koleno si je poškodoval. Če bi padel z 10 metrov, pa bi bila zgodba drugačna." Vmes je sedežnica z rešiteljema odpeljala naprej in še zdaj ni jasno, kdo sta bila. Policija je zaprosila, naj se javita.

"Res se je, v teh sicer res nesrečnih okoliščinah, vse poklopilo. Mali je bil car, miren. Ko je padel v mrežo, sem ga prijel in mu rekel, da je vse v redu. Najprej mu je zrak vzelo, kar je ob takem padcu normalno, potem sem mu rekel, naj bo miren, ker ne vemo, kako je z njegovim hrbtom. Rekel sem mu, naj pomiga s prsti, če lahko. Ni bilo težav. Vse je prav povedal, ime, priimek, od kod je doma, vse je vedel. Ni imel nobenega pretresa glave."

Vmes so prišli reševalci, ga znova pregledali in potem odpeljali v bolnišnico.

Kot je dejal presrečni Murovec, ni niti za hip pomišljal, ko je stekel v akcijo. "Pomislil sem, kaj če bi bil moj otrok tam gor. Takrat samo greš." Ob tem pa poudarja, da brez sodelovanja ne bi šlo. "Sam ne bi mogel napeti mreže. Zato res hvala vsem, ki so priskočili na pomoč in pomagali, da smo mrežo dovolj hitro napeli in se je zgodba končala srečno."

Seveda pa gre srečen razplet v največji meri pripisati za zdaj še neznanima rešiteljema, brez dvoma junakoma današnjega dneva.