Po poročanju Dnevnika je pred dvema letoma nekdanji direktor mestne uprave Aleš Sladojević ovadil Mohorja Bogataja zaradi sporne sodne poravnave kranjske občine s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske. Proti njemu pa je vložila kazensko ovadbo tudi policijska uprava Kranj.

Poleg župana Bogataja naj bi bil ovaden tudi odvetnik Kristijan Gnilšak, policija pa je ob ovadbi sporočila, da so v predkazenskem postopku štirje ljudje. Županu naj bi očitali prekoračenje in zlorabo pooblastil, Gnilšaku pa oškodovanje upnikov.

Bogataj je poravnavo sprejel ob nastopu mandata
Kranjski župan je odločitev o sodni poravnavi občine s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske sprejel le nekaj dni po nastopu mandata leta 2010. Prejšnja občinska oblast pa je poravnavi nasprotovala.

Bogataj pred poravnavo tudi ni pridobil sklepa mestnega sveta, prav tako denar za poravnavo ni bil predviden v mestnem proračunu. Kranjski župan pa je do zdaj vedno zatrjeval, da je delal v korist občine in davkoplačevalcev.

Najprej zastopal zadrugo, nato postal županov svetovalec
Zadrugo je pred poravnavo večkrat in dlje časa zastopal Kristijan Gnilšak, ki je ob zmagi Bogataja postal njegov politični svetovalec pri nastanku koalicije v mestnem svetu. Ob tem je sklenil tudi svetovalno pogodbo, ki mu je do zdaj prinesla 242.000 evrov prihodkov v 30 mesecih sodelovanja z Bogatajem oziroma občino.

Gnilšak ni v poravnavi ni sodeloval kot odvetnik, občina pa je 620.000 evrov dogovorjenih v poravnavi nakazala na njegov fiduciarni račun. Ob tem ni nikdar javno pojasnil, kje je denar končal. Očitno pa ne pri (vseh) upnikih, ker naj bi prav slednji sprožili postopke za zaščito svojih terjatev.

Gnilšak pa je kot odvetnik pred sodno poravnavo tudi odkupoval terjatve do Stanovanjske zadruge Gorenjske po nižji ceni in bil pri tem najmanj enkrat uspešen.

Poravnava izhaja iz tožbe proti kranjski občini
Poravnava sicer izhaja iz tožbe, ki jo je Stanovanjska zadruga Gorenjske vložila proti kranjski občini leta 2007 zaradi neupravičene obogatitve, ker je leta 2002 gradbenemu podjetju prodala nekaj več kot 6000 kvadratnih metrov zemljišča na Drulovki. Za to je po mnenju zadruge kljub spornemu lastništvu občina neupravičeno prejela del kupnine, pri tem pa tudi spregledala stroške zadruge za komunalno opremo.