Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je na današnjem predobravnavnem naroku obtoženemu v zameno za priznanje ponudil 26 let zapora za umor, saj da je bil ta storjen na izjemno zavržen način, ob tem pa še leto in pol zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Predlagano kazen je združil v enotno kazen 27 let zapora.

Softić s priznanjem ni okleval, je pa takoj dejal, da se ne strinja s predlagano višino kazni. Sodnica Lukeševa je njegovo priznanje sprejela, a jo je nato njegov odvetnik Martin Hebar presenetil s predlogom, da sodišče pred izrekom kazni zasliši pet prič, med njimi tudi dva nekdanja sodelavca in osebno zdravnico. Ti naj bi izpovedali glede osebnosti obdolženega, ki meni, da ni tako surov, kot mu očita obtožnica in da bi si zato zaslužil nižjo kazen.

Tožilec se s tem predlogom ni strinjal, saj da o njegovi osebnosti dovolj govori že sam način storitve kaznivega dejanja, s katerim je Mitroviću vzel življenje tudi za ceno ogrožanja drugih ljudi, hkrati pa kljub krutemu umoru ves čas ni ničesar obžaloval. Na današnjem naroku je sicer skušal izreči opravičilo, a mu je sodnica vzela besedo, hkrati pa svojcem žrtve, ki so bili na naroku, ni priznal premoženjsko pravnega zahtevka.

54-letni Mariborčan je 4. oktobra na križišču Titove ceste streljal na avtomobil, ki je čakal pred semaforjem, in tako umoril 52-letnega Rada Mitrovića. Med streljanjem sta v avtomobilu sedela še dva potnika, enega od njiju je strel zadel v roko. Ob tem je med njegovim streljanjem iz dveh pištol eden od izstrelkov priletel tudi v mimo vozeči avtomobil.

Do umora naj bi prišlo zaradi družinskih prepirov. Softića naj bi zaradi nasilja prijavila prav žena in takrat policistom tudi povedala o večjih količinah orožja, ki naj bi jih zazidal v steno domače hiše, kar je pozneje potrdila hišna preiskava. Zaradi nezakonitega posedovanja orožja in nasilja v družini ga je ptujsko sodišče tik pred novim letom že obsodilo na leto in pol zapora.

Prav ženina prijava naj bi bila povod za Softićev oktobrski maščevalni pohod, po katerem naj bi ta takoj po aretaciji celo dejal, da bi zagotovo najprej ustrelil nekdanjo ženo, če bi prišel do nje. Ker mu to ni uspelo, se je znesel nad moškim, za katerega je, kot se je pozneje izkazalo za napačno, domneval, da po njegovi ločitvi prijateljuje z njegovo nekdanjo ženo.