Vrhovno sodišče je oktobra deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti nekdanjega predsednika uprave Merkurja Kordeža in razveljavilo sodbo, v kateri je bil obsojen zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo.

Protipravna korist ni bila ugotovljena
Sodišče prve stopnje je dejstvo, da si je obsojeni Kordež s kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 2,36 milijona evrov, upoštevalo kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni. Vrhovno sodišče po drugi strani ugotavlja, da "iz razlogov sodbe izhaja, da protipravna premoženjska korist, ki naj bi jo pridobil obsojenec, sploh ni bila ugotovljena".

Takšna ugotovljena "absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka pa že sama po sebi terja obvezno razveljavitev izpodbijane pravnomočne sodbe", poudarja vrhovno sodišče.

Po oceni vrhovnega sodišča bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobil Kordež, ugotoviti le z vrednotenjem družbe Merfin. Z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, pa je bila Kordežu kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist. "Ta kršitev pa je vplivala na zakonitost sodbe," je zapisano v sodbi.

Zahteve soobsojenih zavrnjene
Sodišče je prav tako ugotovilo, da zahteve za varstvo zakonitosti soobsojenih - nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in pravne osebe Kograd Igem - niso utemeljene, zato jih je zavrnilo. Krašovčeva in Brglez bila obsojena vsak na leto in pol zapora. Brglez mora plačati tudi 800 evrov sodne takse, Kograd Igem 2.000 evrov takse, Krašovčeva pa je plačila oproščena.
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti presoja morebitne kršitve zakona, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Tožilstvo je menilo, da zahteve za varstvo zakonitosti, z izjemo dopolnitve zahteve, ki jo je vložil Kordež, niso utemeljene. Pri Kordeževi dopolnitvi je namreč menilo, da obstaja določeno nasprotje med razlogi in izrekom tistega dela sodbe, v katerem je zatrjevan očitek o pridobljeni premoženjski koristi družbenikov Merfina. Ta očitek je po oceni vrhovnega sodišča utemeljen.
Od vložitve zahteve leto dni
Odločitev vrhovnega sodišča prihaja več kot leto dni od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti. Zagovorniki so zahteve vložili septembra lani, senat, ki so ga poleg predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše sestavljali še Marko Šorli, Maja Tratnik, Barbara Zobec in Vesna Žalik, je o zahtevah odločil pred dobrim mesecem dni, 13. novembra.

Na prostosti od oktobra
Kordež je v zaporu na Dobu prestal leto in tri mesece od dosojene zaporne kazni, nato pa je bil konec letošnjega oktobra izpuščen, saj je vrhovno sodišče v obravnavi njegove zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni.
"Uveljavljali smo kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj se nam zdi, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje," je ob Kordeževi izpustitvi iz zapora konec oktobra glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti pojasnil Kordežev zagovornik Janez Hočevar.
Očitano 9-milijonsko oškodovanje
Kordež je bil sicer pravnomočno obsojen, da je pri preprodaji trgovskega centra Primskovo oškodoval Merkur za okoli devet milijonov evrov. Korist so glede na sodbo prvostopenjskega sodišča pridobili prek družbe Merfin, ki so jo lastniško obvladovali.