Šorlijevi dopisi za odločanje o izločitvi niso relevantni, pravijo na vrhovnem sodišču. Foto: MMC RTV SLO
Šorlijevi dopisi za odločanje o izločitvi niso relevantni, pravijo na vrhovnem sodišču. Foto: MMC RTV SLO
Franci Matoz
Argument sodišča, da mora pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti preštudirati ves spis, je po Matozovem mnenju neresničen. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Odbor 2014 Masleša
Na Odboru 2014 bodo še naprej opozarjali na zlorabe, ki se dogajajo v pravosodju. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten


Na vrhovnem sodišču so v sporočilu za javnost pojasnili, da so se v obravnavi predloga tožilca Andreja Ferlinca o izločitvi Šorlija opredeljevali predvsem do njegovih dopisov sodnici poročevalki v zadevi Patria Vesni Žalik in Odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju.
Čeprav ta komunikacija po mnenju sodišča "odpira številna subtilna vprašanja, povezana z dinamiko odločanja in mnenji znotraj senata", pa za izločitev sodnika to vprašanje ni relevantno, "saj institut izločitve sodnika ni sredstvo za sankcioniranje morebitnega tovrstnega ravnanja", so zapisali.
"Glede na to, da ni nobenega dokaza o nasprotnem, ni razloga, da bi dvomili o osebni nepristranskosti sodnika Marka Šorlija," še pravijo na sodišču. Poročali smo, da je zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria na vrhovno sodišče, v kateri je bil Janez Janša obsojen na dve leti zapora, vložil njegov odvetnik Franci Matoz.
Ob tem je zahteval, da se iz odločanja o tej zadevi izločita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in sodnica poročevalka Vesna Žalik. Ferlinc pa je v tej isti zadevi zahteval izločitev vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in že omenjene Zobčeve zaradi domnevne pristranskosti. Včeraj je Betettova sicer že odločila, da Žalikove ne bo izločila.
Matoz: Sodišče lahko dela hitro
Matoz je danes ponovno pozval vrhovno sodišče, naj ne zavlačuje z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je v imenu Janše vložil na sodbo v zadevi Patria. Po njegovem mnenju je vrhovno sodišče z nedavnimi odločitvami glede zahtev za izločitev določenih sodnikov v zadevi Patria dokazalo, da lahko odloča hitro. Po Matozovem mnenju tako ni razloga, zakaj ne bi vrhovno sodišče takoj odločilo, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe Janši, ki je od 20. junija v zaporu na Dobu, odloži oziroma prekine.

Matoz je na novinarski konferenci Odbora 2014 tudi opozoril, da je ustavno sodišče kljub velikemu pripadu zadev odločilo o Janševi pritožbi v roku 30 dni. Argument vrhovnega sodišča, da je treba pred odločanjem o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti preštudirati celoten spis, pa je po Matozovih trditvah neresničen.

30-letna sodna bitka
Glede očitkov, da izvaja pritisk na sodstvo, pa Matoz pravi, da je edini pritisk z njegove strani ta, da zahteva hitro odločanje. Ne želi namreč, da se pri Janši zgodi enaka zgodba, kot se je Janezu Cerarju, ki je na tokratni novinarski konferenci odbora predstavil svojo več kot 30 let trajajočo bitko s pravosodnimi postopki.

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc pa je napovedal, da bodo tudi v prihodnje vsakodnevno prižigali sveče pred vrhovnim sodiščem. To bodo nadaljevali, dokler ne bo Janša izpuščen iz zapora.

Brali bodo imena sodnikov
Prav tako odbor po Primčevih besedah širi svoje delovanje. Brali bodo namreč imena sodišč, nato pa tudi konkretno sodnic in sodnikov, ki so v svojem delovanju kršili ustavo. Njihov vir primerov kršenja ustave bo seznam, ki ga je pripravil profesor ljubljanske pravne fakultete in predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Prav tako Primc poziva državljane, ki imajo podobne zgodbe kot omenjeni Cerar, naj odboru posredujejo svoje izkušnje.