"Sporna bi bila (posojila), če bi se z njimi financiral prevzem," je po zaslišanju na sojenju nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in soobtoženima povedala Starina Kosem.

Po njenem mnenju so bili tisti, ki so pri tem sodelovali, že bolj ali manj vse dogovorjeni, prevzem pa je bil izpeljan, preden je sama prišla v sistem Laškega. Dodala je, da so bili ključni ljudje dogovorjeni, da bodo v lastniški strukturi sistema po izpeljavi menedžerskega prevzema, Šrot pa je, "ko smo prebrali, da je lastnik vsega", rekel: "Nikomur ne bom nič dal, ker si nihče ni zaslužil."

Starina Kosmova je na sojenju zatrdila, da na sestankih, na katerih naj bi se vodilni družb v skupini dogovarjali o posojilih, ni bila nikoli navzoča. Navzoča je bila le na tistih, na katerih je bil govor o prodaji delnic Mercatorja.

"Če bi bila država pametna, bi sistemu Laško podaljšala posojila in bi ta lahko ostal lastnik 50 odstotkov Mercatorja brez finančnih težav. Ker se to ni zgodilo, je bila prodaja Mercatorja takrat edina možnosti. Nikoli pa nisem bila navdušena nad Agrokorjem kot kupcem glede na to, da je to za moje pojme slabše podjetje kot sistem Laško," je povedala pred novinarji.

Delničarji izgubili skoraj trikratnik prodajne cene
Glede prodaje delnic Mercatorja je novinarjem prav tako povedala, da je Mercator želel kupiti sistem Panvita, ki ga je nekdaj vodil trenutni kmetijski minister Dejan Židan in ki je prevzem podpiral. A za prevzem Mercatorja so takrat imeli edino konkretno ponudbo od Agrokorja, ki je za delnico ponudil 250 evrov.

Nato pa je po njenih besedah prišel član uprave NLB-ja Alojz Jamnik, pred dobrim mesecem je moral zapustiti mesto predsednika uprave Banke Celje, in jim povedal, da "prodaja Agrokorju ni izvedljiva" in da imajo rešitev - naj delnice prodajo Stanku Polaniču iz Panvite in Branku Rogljiću iz Orbica.

Luknja v skupini Pivovarna Laško je tako po njenem mnenju nastala prav zato, ker se danes delnice Mercatorja prodajajo po 70 evrov, takrat pa niso dovolili, da bi se po 250 evrov. "To luknjo je naredila državna komanda v bankah, ko niso podaljšali posojil," je dejala zunaj sodne dvorane.

Glavni je bil Zorko
Starina Kosmova je zavrnila tudi pričanje nekaterih drugič prič, da naj bi bila Šrotova desna roka. "Če je kdo poleg Šrota in Vesne Rosenfeld odločal v sistemu, je bil to Dušan Zorko (predsednik uprave Pivovarne Laško, takrat pa Uniona op. p.). Delal se je, kot da je solastnik, in vsi smo ga imeli za velikega šefa." Za ključnega človeka in Šrotovo "dolgoletno desno roko" je označila še Roberta Šego, ki je bil v času menedžerskega prevzemanja svetovalec Pivovarne Laško in Pivovarne Union, velik vpliv na Šrota pa naj bi imela še njegova žena Anica Šrot Aužner.

Starina Kosmova, ki je leta 2005 sodelovala tudi pri prodaji delnic Mercatorja Igorju Bavčarju in Šrotu, tega danes ne obžaluje. "Če govorim z vidika države, še vedno stojim za tem, da smo naredili perfekten biznis. Če bi takrat pustili, da se v Mercatorju napajajo in pasejo vsi ministri in politiki, danes ne bi imel več komu kaj prodajati," je še povedala novinarjem.

Vedeli, kakšno je stanje
Kot priča je nastopila tudi pravnica Nina Plavšak, ki je bila pravna svetovalka skupine Laško. Med drugim je pripravila osnutek pogodbe, na podlagi katere bi se uredilo posojanje med družbami v sistemu Laško. Odvisne družbe naj bi tako zagotovile začasen denar za poplačilo obresti Infond Holdinga za bančna posojila, dokler ta ne bi prodal deleža v Mercatorju. Pogodbe deležniki niso nikoli podpisali, po navedbah nekaterih zato, ker se z njo niso strinjali direktorji odvisnih družb.

Plavšakova je opozorila, da je država čez noč prepovedala bankam refinanciranje dolgov s kratkoročnimi posojili, kar so prej počele v velikem obsegu. Osnutek pogodbe je pomemben, ker je v njem opozorilo, da bi lahko Infond Holding postal plačilno nesposoben, tožilstvo pa na njeni podlagi meni, da so vodilni v družbah iz skupine vedeli, da Infond Holding ne bo sposoben vrniti posojil odvisnih družb.

Starina Kosem je tako med drugim dejala, da "so bili vsi dovolj izkušeni in usposobljeni, da bi moral vsak vedeti ali bil dolžan vedeti, kakšne so razmere v skupini - nihče izmed nas ni bil zaveden", je dejala. Podatki pa so bili po njenih besedah dostopni vsem, vsaj na direktorski ravni.