Zadeva se je na sodišču začela s poravnalnim narokom, vendar se tožeča in tožena stran nista poravnali. Na obravnavi tudi ni bilo ne vlagatelja tožbe, stečajnega upravitelja Adrie Janeza Pustatičnika, niti toženih Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha, ki sta vodila podjetje pred njegovim propadom, ko je bil lastnik nemški sklad K4 Invest.

"Tožeča stran meni, da poslovodstvo v času pred začetkom stečajnega postopka ni izvedlo tistih opravil, ki bi jih moralo, temveč je prav nasprotno izvajalo določene aktivnosti, za katere stečajni upravitelj meni, da jih ne bi smelo in da je z njimi upnikom povzročilo škodo. Zato je vložena tožba," je novinarjem pojasnil odvetnik Blaž Štrumpfl, ki zastopa tožečo stranko.

Kot je znano, je Pustatičnik na podlagi forenzične revizije, ki je ugotavljala potencialno oškodovanje, leta 2022 vložil tožbo po 42. členu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki govori o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva, ko je podjetje insolventno, vodstvo pa ne ukrepa. Revizija naj bi pokazala, da so nekdanji direktorji podjetja kršili insolvenčno zakonodajo, saj naj bi vedeli, da je Adria insolventna, a niso ukrepali.

Poslovodstvo mora namreč v tem primeru po zakonu v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora vključevati mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala plačilno sposobna. Če je mnenje pritrdilno, je potreben tudi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, kakršen je na primer dokapitalizacija.

Zakon določa, da če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi dejanj poslovodstva ali njihovih opustitev škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. Od tod izhaja višina odškodninskega zahtevka, tj. 78 milijonov evrov.

Ko je slovenski nacionalni letalski prevoznik, ki ga je država leta 2016 prodala nemškemu finančnemu skladu 4K Invest, oktobra 2019 pristal v stečaju, je za njim ostalo več deset milijonov evrov neporavnanih dolgov.

Stečajni upravitelj je priznal za 88 milijonov terjatev, unovčena stečajna masa pa znaša okoli 10 milijonov evrov. Iz stečajne mase je bilo upnikom doslej izplačanih 5,5 milijona evrov, 1,4 milijona evrov sredstev je še na računu, preostanek, trije milijoni evrov, je šel za stroške stečajnega postopka, je razvidno iz rednega poročila stečajnega upravitelja s konca letošnjega januarja.

Tožena stranka očitke zavrača

Tožena stran očitke stečajnega upravitelja zavrača in trdi, da ni bilo nobenih prepovedanih ali opuščenih dejanj. Tožena je danes na sodišču zastopal odvetnik Borut Leskovec, ki izjav za medije ni želel dajati.

Tričlanski sodni senat, ki ga vodi sodnica Jasna Levc Uršič, je na pripravljalnem naroku obe strani pozval, naj v 30 dneh podata še nekatere dokazne podlage. Tožeča stran mora tako med drugim časovno opredeliti, kdaj bi moral vsak od tožencev izvesti ukrepe po zakonu o insolventnosti. Tožena pa morata podati dokazne podlage glede izvedenih ukrepov. Narok za glavno obravnavo je 12. julij. Sodišče še ni moglo presoditi, koliko narokov bo potrebnih, med sojenjem pa je predvideno tudi zaslišanje obeh toženih.

Pustatičnik je prvotno tožbo vložil tudi proti Estoncu Svenu Kukemelku, ki je izvršni direktor Adrie postal le štiri mesece pred začetkom stečaja. Vendar je bil postopek zoper njega ustavljen. Sodišče je namreč zahtevalo prevode v estonski jezik, stečajni upravitelj pa je presodil, da je bila vloga Kukemelka pri povzročitvi škode relativno majhna, če sploh kakšna, zato se za plačilo relativno visokih stroških prevoda ni odločil.

Z dejanji nekdanjega poslovodstva Adrie in predstavnikov sklada 4K Invest se medtem ločeno ukvarjajo tudi organi pregona, ki ugotavljajo morebitne zlorabe položaja in poslovne goljufije. Po neuradnih podatkih predkazenski postopek še poteka.