Razlog tožbe je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tatjana Fink je v pričanju na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani svoje delovanje v Hospicu označila za svoje življenjsko poslanstvo. Zato jo je toliko bolj prizadelo, ko je po vsem tem času ugotovila, kako malo so bila cenjena njena prizadevanja, je dejala.

Zaradi razhajanj v pogledih na razvoj društva se je lani odločila, da za predsednico ne bo več kandidirala, svojo prihodnjo vlogo pa je videla predvsem v povezovanju društva Hospic z njegovim zavodom, ki je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja evropskih sredstev.

Kmalu po tistem pa naj bi ji nova predsednica Renata Roban dejala, da v Hiši hospica ni več zaželena, in ji svetovala, naj sama poda odpoved delovnega razmerja. Ker tega ni storila, je najprej prejela opozorilo, nato pa še sklep o izredni odpovedi.

Očitki o uničenju dokumentacije
Aktualno vodstvo društva Tatjani Fink med drugim očita, da je ob svojem odhodu uničevala oziroma s seboj odnesla dokumentacijo, ki naj bi pripadala društvu. Kot pa je danes pojasnila Tatjana Fink, je ob pospravljanju svoje delovne mize v rezalniku papirja uničila zgolj nekaj papirjev brez uporabne vrednosti.

V pričevanju je zatrdila še, da ni odnesla arhiva društva, kot ji očitajo, pač pa nekatere dokumente, vezane na njen poklic supervizorice, in fotokopije zanimivih člankov o paliativni oskrbi ter zapiske, ki si jih je pripravila za sestanke v hiši.

Tudi kriminalisti, ki so jih tisti dan poklicali v hišo, domnevnega odnašanja dokumentov po besedah Finkove niso preverjali, čeprav si je sama tega želela.

Težave z (ne)nakazovanjem sredstev
Tatjani Fink vodstvo očita, da ni izpolnila sklepa upravnega odbora društva, naj na račun društva nakaže določeno vsoto sredstev. Po njenih besedah upravni odbor društva za takšne sklepe sploh ni bil pristojen, pač pa bi o tem moral odločati svet zavoda. Ta o tem zaradi nesklepčnosti ni mogel odločiti.

Nekdanja predsednica društva je ob tem zavrnila tudi očitke glede nekaterih domnevno spornih kadrovskih potez in domnevnega odrekanja protibolečinskih sredstev umirajočim. Kot je zatrdila, se ni zgodilo, da bi zdravnik predpisal določena sredstva, pa jih bolnik ne bi dobil.

Pojasnila je še, da so v hiši skrbeli za duhovno oskrbo umirajočih, ki so bili različnih veroizpovedi, in zatrdila, da nikogar ni skušala prepričati o tem, da bi moral veroizpoved spremeniti. Res je sicer, da so v prostorih hiše občasno uporabili kadilo, vendar ne iz verskih razlogov, je zatrjevala, pač pa za umiritev burnega ozračja, ki je bilo ob umirajočih bolnikih s hudimi bolečinami občasno zelo zahtevno.

Aktualna predsednica društva Renata Roban bo pričala na obravnavi 9. novembra.