Svet Evrope je objavil poročilo o stanju v zaporih v 46 državah članicah za leto 2022. V poročilu za leto 2021 je Svet Evrope ugotavljal, da se je število zapornikov v času epidemije covida-19 zmanjšalo, med drugim precej tudi v Sloveniji. To je bil tudi razlog, da slovenski zapori niso več veljali za prezasedene.

Po ukinitvi protikoronskih ukrepov pa v tokratnem poročilu, ki je zajelo obdobje od januarja 2021 do januarja 2022, v Svetu Evrope ugotavljajo nasprotno. V evropskih državah z več kot milijonom prebivalcev je namreč povprečna stopnja zaprtih oseb po ukinitvi protikoronskih ukrepov narasla za 2,3 odstotka, od tega v Sloveniji za kar 23 odstotkov.

Od držav z več kot milijon prebivalci so o omembe vrednem zmanjšanju stopnje zaprtih poročale le Bolgarija, Estonija in Nemčija, medtem ko so v 16 državah zaznali precejšnje povečanje. Poleg Slovenije povečanje med drugim zaznavata Finska in Francija (za 15 odstotkov), Severna Irska (13 odstotkov), Črna gora (12 odstotkov), Hrvaška (10 odstotkov), Turčija (9,2 odstotka) in Švedska (8,2 odstotka). V preostalih 24 državah je število zaprtih ostalo na približno enaki ravni.

Povečanje stopnje zaprtih v Svetu Evrope vidijo kot "vrnitev k relativni normalnosti družbenega življenja in delovanja evropskih kazenskopravnih sistemov", potem ko je v času epidemije stopnja zaprtih izrazito padla. Poudarjajo, da kljub temu povprečna stopnja zaprtih v Evropi v zadnjih 12 letih počasi, a vztrajno upada. Po ukinitvi protikoronskih ukrepov leta 2022 je namreč še vedno nižja od tiste, kot so jo zaznavali na začetku leta 2020, pred pandemijo. Slovenija sicer pri tem spada med države, v kateri je stopnja zaprtih od leta 2005 narasla, in sicer za 17 odstotkov.

Konec januarja 2022 so imele evropske države v povprečju 104 zapornike na 100.000 prebivalcev. Najvišjo stopnjo je imela Turčija (355 zapornikov na 100.000 prebivalcev), Gruzija (237), Azerbajdžan (217), Madžarska (194), Litva (191), Poljska (190) in Slovaška (187). Brez upoštevanja držav z manj kot milijonom prebivalcev so imele najnižje stopnje zaprtih Finska (50), Nizozemska (54), Norveška (56), Ciper (66), Slovenija (66) in Nemčija (67).

Začasno zmanjšanje števila zaprtih zagotovilo varnejše zapore med epidemijo

Na poročilo sta se pravosodno ministrstvo in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) odzvala s pojasnilom, da so bili v času epidemije covida-19 z interventno zakonodajo v veljavi ukrepi, ki so reševali težave prezasedenih zaporskih zmogljivosti, s katerimi se je začasno znižalo število zaprtih oseb in lažje zagotovili varni zapori.

Med ukrepi so našteli ukrepe prekinitve zaporne kazni, predčasne odpuste s prestajanja kazni zapora in z začasnim nepozivanjem sodišč na nastop kazni, s čimer so učinkovito preprečevali širjenje novega koronavirusa. Z ukinitvijo interventnih ukrepov, posebej po koncu nepozivanja sodišč, se je število zaprtih oseb spet začelo povečevati, kar se tudi pozna v porastu števila zaprtih v statistiki Sveta Evrope, so pojasnili.

Glede podatka, da Slovenija spada med države z eno najnižjih stopenj števila zapornikov na 100.000 prebivalcev, pa so ocenili, da zato, ker zakonodaja omogoča alternativne oz. nadomestne oblike izvrševanja zapornih kazni, če ne gre za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Med temi oblikami so našteli zapor ob koncu tedna, hišni zapor in delo v splošno korist. Sicer je oblikovanje kaznovalne politike primarno v rokah državnega tožilstva in sodišč, ki predlagata in dosojata kazenske sankcije v konkretnih primerih, so navedli.

V skupni izjavi so dodali, da na prizadevanja za večjo uveljavitev alternativnih oblik prestajanja zapora kaže tudi ustanovitev uprave za probacijo, ki je organ v sestavi pravosodnega ministrstva. Njen cilj je, da omogoči izvrševanje kazni v skupnosti namesto v zaporu, njen glavni namen pa je, da kaznovana oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost.

V gradnji nov zapor in izobraževalno središče za pravosodne policiste

Zasedenost zaporov v Evropi se je od januarja 2021 do januarja 2022 povečala za 4,8 odstotka, s 87,4 na 91,6 zapornika na 100 razpoložljivih mest v zaporih. Pri tem je sedem držav poročalo o več kot 105 zaprtih na 100 razpoložljivih mest v zaporih, kar je kazalnik resne prezasedenosti zaporov.

Med njimi ima najbolj zasedene zapore Romunija, ki je poročala o 124 zapornikih na 100 razpoložljivih mest. Slovenija se v tem delu uvršča med države z zelo visoko zasedenostjo zaporov. Poročala je o 102 zapornikih na 100 razpoložljivih mest. V podobnem položaju kot Slovenija so Hrvaška (103), Avstrija (100), Švedska (100) in Madžarska (99).

Glede zaznane visoke zasedenosti zaporov URSIKS odgovarja, da prezasedenost rešujejo s premeščanji med lokacijami. Avgusta lani pa se je začela še gradnja novega zapora v Ljubljani z zmogljivostjo 388 oseb. Novi objekt bo odgovoril na ključne pomanjkljivosti zaporskega sistema, po načrtih pa bo zgrajen junija 2025. Država je iz naslova slabih prostorskih razmer že bila primorana izplačati odškodnine, so dodali.

Dodatno so poudarili, da si oba organa prizadevata za razvoj in ohranjanje sodobnega zaporskega sistema, v katerem se kazenske sankcije izvajajo na human način ter v okviru visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, pri čemer sta v ospredju zagotavljanje in ohranjanje dostojanstva zaprtih oseb.

V okviru novozgrajenega zapora se gradi tudi novo izobraževalno središče za pravosodne policiste. Teh trenutno primanjkuje, saj je zasedenih le 561 delovnih mest od sistematiziranih 684, so navedli. Na URSIKS-u so zato ustanovili delovno skupino za promocijo poklica pravosodni policist, ki k temu pristopa resno in poglobljeno, so zagotovili.

Največ ljudi v zaporu zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili

V državah Sveta Evrope se je v obdobju, ki ga je zajelo poročilo, zmanjšal delež obsojenih zaradi tatvin (za 8,8 odstotka), medtem ko se je povečal delež obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili (za 3,5 odstotka).

Kazniva dejanja, povezana z mamili, so bila še naprej najpogostejši razlog za to, da je bil nekdo zaprt (storilci teh kaznivih dejanj so predstavljali skoraj petino zaporniške populacije), sledili so tatvina (15 odstotkov) in umor ali poskus umora (14 odstotkov). Zapornikov, katerih glavna kazen je povezana s cestnoprometnimi prekrški, je bilo 4,6 odstotka, 3,9 odstotka je bilo zaprtih zaradi gospodarskih ali finančnih kaznivih dejanj.

Konec januarja 2022 je bila povprečna starost zaprtih oseb v evropskih državah 38 let. Najnižjo povprečno starost imajo Bolgarija (31), Danska (34) in Francija (35), najvišjo pa Gruzija (44), Italija (42) in Portugalska (41). Od vseh zaprtih oseb je bilo približno 16,5 odstotka starejših od 50 let. Ženske so predstavljale pet odstotkov zapornikov, še kaže poročilo.