Alji Brglez, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja in članica društva Platforma sodelovanja, ki ga je ustanovil poslanec DZ-ja Anže Logar, je bila po poročanju TV Slovenija obtožena domnevne poslovne goljufije pri nakupu zemljišč, za katero je zagrožena kazen do desetih let zapora.

Lastniki zemljišč so proti njenemu podjetju Red dobili tožbo za povrnitev škode v znesku 167.000 evrov. Toda podjetje je končalo v stečaju in ostalo državi dolžno okoli osem milijonov evrov, tako da lastniki zemljišč denarja niso dobili.

"Dokazni postopek je pokazal, da so oškodovanci prodajali tudi zemljišča, katerih še niso bili lastniki in tudi niso bila geodetsko odmerjena, zato jih v letu 2007 še niti niso mogli prodati. Ko so z zamudo izpolnili dogovorjene pogoje in zemljiškoknjižno stanje končno uredili, pa je vse skupaj prehitela vsesplošna gospodarska kriza in posla objektivno ni bilo mogoče dokončati, za kar seveda Alja Brglez ne more biti odgovorna," je za TV Slovenija pojasnil njen zagovornik Aleš Žiher. Za Dnevnik pa je Žiher dejal, da je bila obtožnica umaknjena, ker tožilstvo ni imelo dovolj dokazov za nadaljevanje postopka.

Alja Brglez na predobravnavnem naroku 11. novembra lani, kot je poročal STA, ni priznala krivde za poslovno goljufijo. Tožilstvo ji je očitalo, da se je med letoma 2007 in 2009 kot direktorica podjetja Red s podpisom pogodbe lažno dogovorila, da bo podjetje kupilo zemljišča, ki jih pozneje ni.

Lastnike zemljišč na Šujici v občini Dobrova - Polhov Gradec je Brglez prepričala, da so z njo sklenili dve ločeni pogodbi za zazidljiva in nezazidljiva zemljišča. Podjetje Red je kupilo zazidljive parcele v vrednosti 600.000 evrov, nezazidljivih pa ne. Tako se ni držala podpisane pogodbe. Nezazidljive parcele so lastniki na koncu prodali za 50.000 evrov, kar je okoli 167.000 evrov manj, kot določa pogodba, ki so jo sklenili s podjetjem Red, je navedlo tožilstvo.

Njen zagovornik Aleš Žiher je ob tem sodišču predstavil dva dokazna predloga, in sicer račun podjetja Red, ki naj bi dokazoval, da podjetje ni razpolagalo s sredstvi, da bi se držalo podpisane pogodbe in kupilo nezazidljive parcele. Predlagal pa je tudi zaslišanje sodnega izvedenca, ki je ocenil, da so oškodovanci pozneje prejeli pošteno ceno za nezazidljivo parcelo in tako niso bili oškodovani za 167.000 evrov.

Kot je po poročanju STA še izpostavil, je bila Alja Brglez po tistem, ko je bila leta 2017 vložena zahteva za preiskavo, deležna javnega linča in osebnih diskreditacij. Zlasti od leta 2017, ko je bila proti njej vložena pravnomočna obtožnica, je bilo njeno življenje s tem izrazito obremenjeno, njene karierne možnosti pa zdesetkane.