trdi Gerič.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje novinarjema Mateju Hlebšu in Borutu Jancu ter nekdanjemu uredniku informativnega programa TV Slovenije Rajku Geriču, ker naj bi z objavo tabel o posojilih NLB-ja podjetju Ultri povzročili poslovno škodo - vsi trije so zato obdolženi žaljive obdolžitve. Ultra jim namreč očita, da naj bi podjetju okrnili ugled in poslovanje.

Ker vpleteni strani nista dosegli zunajsodne poravnave, se je sojenje nadaljevalo z glavno obravnavo, na kateri so bili zaslišani vsi trije obdolženci.

"Pomembno je, da novinarji vztrajamo, tudi za ceno tožbe"
Gerič je po obravnavi povedal, da je ravno afera Ultra pokazala, kako pomembno je, da novinarji vztrajajo pri tem, da postavljajo vprašanja in pridejo zadevam do dna. Upa, da tožbe raznih podjetij ne bodo prestrašile novinarjev, da bi prenehali delati.

Meni, da je v interesu javnosti, resnice in vseh davkoplačevalcev, ki plačujemo državno banko, ki je dajala tovrstne kredite, da izvemo, kam je naš denar šel. "Zato je pomembno, da novinarji vztrajamo pri teh zgodbah, tudi za ceno tega, da nas morda podjetja tožijo," je dodal.

Prepričan je, da je njihov primer še posebej zanimiv, ker novinarje RTV Slovenija toži podjetje, ki je v lasti ministra slovenske vlade, zaradi česar se mu zdi toliko bolj pomembno, da so pri zgodbi vztrajali.

Zaslišani bodo Urbanija, Veselinovič in Saje
Sodišče je odločilo, da bodo v nadaljevanju zaslišani še lastnik Ultre Miloš Urbanija, nekdanji predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič in direktor centra za upravljanje s tveganji in problematičnimi naložbami Janez Saje.

Slednja sta po Geričevih besedah že potrdila avtentičnost dokumentov, ki so bili podlaga za prispevek, na zaslišanju pred komisijo DZ-ja. Cilj njunega zaslišanja je po njegovem samo potrditev, da so objavili verodostojen dokument, "pri čemer RTV Slovenija ves čas vztraja".

Gerič je sicer že na zaslišanju povedal, da je bil namen prispevka v oddaji Odmevi "razkriti delovanje državne banke, ki je s spornimi posojili porabljala denar in ga dajala podjetjem, ki so bila na ta način priviligirana". "Ravnali smo v skladu z vsemi novinarskimi standardi. Poslovanje NLB-ja je bilo najmanj sporno in v interesu javnosti je, da je obveščena o tem," je dodal.

Ultra ne bo več zahtevala ugotovitve poslovne škode?
Matej Hlebš je po obravnavi izpostavil, da Ultra odstopa od tega, da bi zahtevala ugotovitev poslovne škode, pač pa govori o hujših posledicah za svoje podjetje.

Med zaslišanjem je poudaril, da Ultri niso očitali kriminalnega dejanja, saj naj bi bili nezavarovani krediti "le" etično sporni. "Nezavarovani krediti so bolj sporni za banke kot za podjetja. Ne vem, zakaj nam očitajo, da smo jim želeli škodovati. Namen je bil opozoriti na sporno delovanje NLB-ja," je še pojasnil.

Ali pač?
Ultra sicer trdi drugače. Kot so sporočili za MMC, Ultra oziroma njen pooblaščenec na sojenju "nikoli nista izjavila, da Ultra ne bo več zahtevala ugotovitve poslovne škode, oziroma, da Ultra odstopa od tega, da bi zahtevala ugotovitev poslovne škode.".

"Na glavni obravnavi je pooblaščenec družbe Ultra d.o.o., Zagorje ob Savi, v zvezi s predloženimi dokazi, kot odgovor na ugovor zagovornice obdolženega g. Mateja Hlebša pojasnil, da ti dokazi v konkretnem postopku niso namenjeni dokazovanju višine poslovne škode, kar je zagovornica obtoženega Mateja Hlebša zmotno navedla, temveč izkazovanju hudih posledic, ki so sicer zakonski znak po tretjem odstavku 160. člena KZ-1, in ki se ne nujno dokazujejo samo z nastankom materialne oziroma druge poslovne škode," so pojasnili v Ultri.

Zaslišan je bil tudi Borut Janc, ki pa je pojasnil, da je kot soavtor prispevka skrbel zgolj za njegovo avdiovizualizacijo in grafične podobe, pri pripravi vsebine pa ni sodeloval.

Miloš Urbanija se obravnave ni udeležil, zastopnik Ultre pa po obravnavi ni želel dajati izjav za medije.

Gerič: Ni razloga, da bi se komur koli za kar koli opravičil
Gerič je sicer že v ponedeljek za MMC povedal, da vztraja pri tem, da je RTV Slovenija objavila prispevek, ki je temeljil na dejstvih in na orginalnih dokumentih, zato po njegovem mnenju ni razloga, da bi se komur koli za kar koli opravičil.

Dodal je še, da se mu zdi nesprejemljivo, da se preganjajo tisti, ki sledijo resnici in opozarjajo na nepravilnosti, namesto da bi se država in organi pregona ukvarjali s tistimi, ki delajo škodo državi.

Posojila preiskuje tudi parlamentarna komisija
Poslovno škodo naj bi novinarji podjetju povzročili z objavo tabel Nove Ljubljanske banke o posojilih zagorskemu podjetju. Te so potrjevale, da je bila zavarovanost posojil označena s šifro "0". Novinarja sta zatrdila, da gre za nezavarovana oz. slabo zavarovana posojila, NLB in Ultra pa sta to zanikala.

Odkritje novinarjev RTV Slovenija je tedaj pripeljalo do ene večjih vladnih kriz, ko je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič priznal, da je pred državnozborskimi volitvami leta 2008 javnosti lagal glede okoli milijon evrov vrednega solastništva v nizozemskem podjetju Ultra Sum, ki ima v lasti Ultro. V medijih je namreč navajal, da je lastnik le ene delnice Pivovarne Laško.

Premier Borut Pahor je takrat dal Golobiču teden časa, da se odloči, ali bo še naprej ostal na ministrskem položaju, saj je menil, da je prav, da se Golobič sam odloči glede tega. Po več kot tednu dolgih ugibanjih, ali bo Golobič odstopil ali ne, se ta za takšno potezo ni odločil.

Pri tem je imel podporo predsednika republike Danila Türka, ki je dejal, da je treba človeku, "ki je naredil napako in jo priznal", dati drugo priložnost.