Upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, nekdanji predsednik uprave Etola Ivan Ferme in nekdanji prvi mož družbe NFD Stanislav Valant so na začetku meseca odločno zavrnili očitke tožilstva o zlorabi položaja pri poslu z nakupom in prodaji delnic Mladinske knjige založbe. Na sodišče sta prišla le Valant in Krašovec, sojenje Krambergerju pa bo potekalo v njegovi nenavzočnosti.

Pred sodiščem je sicer pričala nekdanja vodja finančno računovodske službe Etola Brigita Čokl, ki je dejala, da je imela pomisleke glede nakupa, vendar pa je imela sama le svetovalno vlogo pri tem. "Mladinska knjiga ni kotirala na borzi, zato nismo mogli preveriti, kašna je realna vrednost delnic," je dejala. S sedanjega vidika pa bi lahko ocenila, da je bil Etol s poslom oškodovan.

Nekdanji ekonom Kraševec je sicer v svojem zagovoru pred tednom dni prst uperil proti Antonu Stresu, ki je bil po njegovih besedah z dekretom pristojen za gospodarske zadeve nadškofije.

Povedal je, da je generalni vikar Stres med letoma 2000 in 2006 vodil vse ekonomske posle mariborske nadškofije, njegova desna roka Greta Sevčnikar pa je opravljala računovodske posle za mariborsko nadškofijo do leta 2004. Krašovec ni imel nobenih pristojnosti, Stres in Sevčnikarjeva pa sta ga, kot je dejal, popolnoma neupravičeno v preiskavi obtožila sodelovanja pri poslu z delnicami Mladinske knjige.

Tožilstvo očita zlorabo položaja
Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič četverici očita zlorabo položaja pri poslu iz decembra 2003, ko je tedaj Rimskokatoliška škofija Maribor, danes nadškofija, od Krekove družbe najprej za 938.407 evrov kupila 46.850 delnic Mladinske knjige in jih nato še isti dan družbi Etol prodala za 1,54 milijona evrov. S poslom naj bi škofija zaslužila 606.054 evrov, za enak znesek pa je bil oškodovan Etol.

Nekaj mesecev pozneje, aprila 2004, je mariborska škofija od Krekove družbe kupila še 51.283 delnic Mladinske knjige v vrednosti skoraj 1,03 milijona evrov. Za višjo ceno, 1,69 milijona evrov, jih je nato prodala družbi NFD. Rimskokatoliška škofija Maribor si je po mnenju tožilstva na ta način pridobila še za 664.300 evrov protipravne koristi, NFD pa je bil za omenjeni znesek oškodovan.