Višje sodišče v Ljubljani je v začetku lanskega leta prekinilo postopek o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Višji sodniki so namreč pri odločanju o pritožbi dedičev naleteli na več pomislekov in posumili, da zakon ni skladen s štirimi členi ustave. Zakon, ki je bil sprejet leta 2011, naj bi kršil ustavno zajamčeno enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter posledično tudi 2. člen ustave, ki Slovenijo opredeli kot pravno in socialno državo.

Višje sodnike je zmotilo, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju pokojnega Jožeta Zagožna - tudi na tistem, ki ga je imel že pred sumom kaznivega dejanja. Torej bi se tako štelo za premoženje nezakonitega izvora tudi nepremično premoženje, pridobljeno 20 let pred domnevno zapustnikovo storitvijo kaznivega dejanja.

Višje sodnike zmotila ureditev brez časovne omejitve
Ureditev brez časovne omejitve pridobitve premoženja pa dopušča, da se preveč premoženja, ki je morda zakonito, oceni kot nezakonito in da se odvzame tudi premoženje, ki ni nezakonitega izvora, s čimer se nesorazmerno posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in do mirnega uživanja premoženja, med drugim navaja višje sodišče.

Ustavno sodišče je opozorilo, da časovna omejitev obstaja v povezavi z drugimi določbami zakona. Opozarja namreč na očitno vsebinsko povezanost obdobja, za katero se sme opraviti finančna preiskava, zapisana v drugem stavku petega odstavka 10. člena zakona, in premoženja, ki je domnevno nezakonitega izvora (prvi, drugi in tretji odstavek 5. člena zakona) in je zato tarča odvzema iz prvega odstavka 34. člena zakona.

Ustavno sodišče meni, da je za izračun nesorazmerja med premoženjem in dohodki pomembno obdobje, v katerem je bilo premoženje (nezakonito) pridobljeno. Podatki, iz katerih je to sorazmerje po zakonu mogoče in dopustno izračunati, pa so le podatki za obdobje petih let pred letom storitve očitanega kataloškega kaznivega dejanja. "Mogoča je torej razlaga, po kateri je domnevno nezakonitega izvora in s tem predmet odvzema lahko le premoženje, ki je pridobljeno pet let ali manj pred letom storitve očitanega kataloškega kaznivega dejanja," so pojasnili na ustavnem sodišču.

837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju
Trem članom družine Zagožen, ženi Mariji in sinu Mateju ter hčerki Ani, je okrožno sodišče namreč zamrznilo precej premoženja, tožilstvo pa ga je poskušalo odvzeti s tožbo v pravdnem postopku kot premoženje nezakonitega izvora ter obenem predlagalo podaljšanje že odrejenega začasnega zavarovanja tega ukrepa in njegovo razširitev. To je tožilstvo storilo po tistem, ko je bila zoper pokojnega Zagožna uvedena finančna preiskava, ker je obstajal utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje.

Tožilstvo je v finančni preiskavi pretresalo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Jožeta Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju.