Tomaž Lovše. Foto: BoBo/Bor Slana
Tomaž Lovše. Foto: BoBo/Bor Slana

Časopis Dnevnik je leta 2013 objavil niz člankov o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. V člankih so novinarji citirali tudi prisluhe, iz katerih je bilo razvidno ozadje prodaje Mercatorja, v središču prisluhov pa se je znašel tudi podjetnik, nekdanji nosilec franšize Diners za Slovenijo, Tomaž Lovše.

Lovše je zaradi objave prisluhov sprožil tožbo na okrajnem sodišču, s katero je od Dnevnika med drugim zahteval umik člankov, objavo javnega opravičila in sklic novinarske konference, na kateri bi Dnevnik preklical svoje navedbe, ki izhajajo iz objave prisluhov. Lovšetove zahteve sta zavrnili tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani, zato se je obrnil še na ustavno sodišče, vendar je tudi to zdaj Lovšetove pritožbe zavrnilo.

Ustavno sodišče: Svoboda izražanja medija nad Lovšetovo zasebnostjo

Pri obravnavi omenjenega primera je ustavno sodišče preizkusilo, ali sta prvo in drugostopenjsko sodišče izvedli tehtanje med pravicama v koliziji, to je človekovo pravico pritožnika do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena ustave in ustavno pravico tožene stranke do svobode izražanja po 39. členu ustave. Preverilo je tudi, ali sta sodišči navedli upoštevne in zadostne razloge, da se mora komunikacijska zasebnost pritožnika v konkretnem primeru umakniti pravici medijske hiše voditi odprto javno razpravo o pomembni temi v javnem interesu s pomočjo pridobljenih prisluhov iz predkazenskega postopka.

Po mnenju ustavnega sodišča so v izpodbijanih sodbah prvo- in drugostopenjskega sodišča zadostni in ustrezni razlogi za stališče, da se mora "pritožnikova pravica do komunikacijske zasebnosti v okoliščinah primera umakniti pravici do svobode izražanja tožene stranke", sodiščema pa je pritrdilo tudi v povezavi s težo razprave v javnem interesu, h kateri je prispeval niz člankov novinarjev tožene stranke, "saj je obstajal močan interes javnosti, da se seznani z informacijami, kako potekajo prodaje državnega premoženja oziroma družb, ki so v večinski lasti podjetij in bank v državni lasti", med drugim v obrazložitvi navaja ustavno sodišče.