Poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo kaže, da sta balona vzletela iz Bistre na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja in se proti vzhodu povzpela na približno 1200 metrov nadmorske višine. "Pri spuščanju sta oba pilota ugotovila, da se je moč vetra bistveno spremenila. Po radijski zvezi sta usklajevala pristajanje tako, da sta se pripravila in podala navodila potnikom o verjetnem trdnem pristanku. Pred samim trkom v teren je pilot večjega balona izključil gorilnike in zaprl ventile na plinski inštalaciji. Zaradi močnega trka ob teren so iz nagnjene košare večjega balona izpadli štirje ljudje. Ob zmanjšanju teže košare se je balon ponovno dvignil in s košaro trčil v krošnjo drevesa. Po približno 50 metrih se je balon spet spustil, tako da je nagnjeno košaro vlekel do popolne ustavitve, ki je od mesta prvega trka oddaljena približno 250 metrov," je zapisal glavni preiskovalec Toni Stojčevski.

Košara manjšega balona se je ob pristajanju prevrnila na sprednjo stran in obstala na zaledenelem travnatem terenu, ob tem pa nihče od potnikov ni bil poškodovan. Na kraju so bile hitro po nesreči vse reševalne ekipe. Kraj nesreče je bil pred prihodom preiskovalcev zavarovan, prav tako je bila izključena možnost požara ali eksplozije, izhaja iz poročila, ki sta ga povzela tudi časopisa Delo in Slovenske novice.

Sorodna novica V balonarski nesreči na Ljubljanskem barju poškodovani trije belgijski in en slovenski državljan

Na podlagi javno dostopnih informacij izhaja, da je meteorološka služba takrat za širše območje Ljubljanskega barja predvidevala primerne razmere za letenje, a tudi pojav posameznih oblakov roda stratokumulus in krajevno zmerno turbulenco. Napovedan je bil okrepljen veter v osrednjem delu Slovenije.

Na podlagi meritev in posnetkov avtor poročila ugotavlja, da je med balonarsko nesrečo na Ljubljanskema barju pihal okrepljen zahodni do jugozahodni veter s povprečno hitrostjo okoli 40 kilometrov na uro na 300 metrih nad terenom, na višini okoli 500 metrov nad terenom pa je bil veter močnejši, več kot 50 kilometrov na uro. Na meteorološki postaji Vrhnika je bil zaznan sunek vetra s hitrostjo do 45 kilometrov na uro.

Nadalje poročilo navaja, da je bilo ozračje na večji višini zaradi okrepljenega vetra in negativnega temperaturnega gradienta tudi turbulentno.

Poškodovani so bili trije belgijski državljani in Slovenec

Uvodno poročilo o preiskavi letalske nesreče vsebuje najosnovnejše podatke o dogodku, vsi podatki pa bodo podani v končnem poročilu, kot je to običajno v preiskavah v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu. Edini cilj takšnih preiskav je preprečevanje nesreč in incidentov v prihodnosti, in ne ugotavljanje krivde ali odgovornosti, poudarja avtor poročila.

V nesreči večjega balona so se poškodovali trije državljani Belgije in državljan Slovenije. Kot izhaja iz poročila, je pilot skupaj z družino pripotoval v Slovenijo prav zaradi letenja na Ljubljanskem barju. Načrtovano letenje je predhodno usklajeval z lokalnim pilotom toplozračnega balona, s katerim sta se na dan nesreče srečala v zgodnjih jutranjih urah. Manjši balon, v katerem so bili trije potniki, je upravljal mlajši član družine, večjega je upravljal izkušen pilot, v njem pa je bilo pet potnikov.

Pilot je pristojni kontroli letenja napovedal načrt letenja v formaciji dveh balonov ter v nadaljevanju preveril vremenske podatke. Na prvotni lokaciji načrtovanega vzleta je s pomočjo spuščanja helijevega balončka opravil preizkus vpliva vetra in se odločil spremeniti načrtovano vzletno mesto.