Policisti so bili o nesreči obveščeni ob 11. uri. Kot kaže, naj bi se eksplozija zgodila med izvajanjem gradbenih del, pri čemer sta bila huje poškodovana dva moška. Prepeljali so ju v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Kot so v UKC-ju sporočili za STA, potrebujeta operativne posege, eden od njiju je še vedno v smrtni nevarnosti.

Vzrok za nesrečo še ni znan, a "glede na prve podatke bi lahko šlo za eksplozijo neeksplodiranega ubojnega sredstva manjše velikosti iz obdobja druge svetovne vojne," so sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

Ljubljana po številu neeksplodiranih ubojnih sredstev ne izstopa

V Sloveniji je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Največ je ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb, je zapisano na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje.

Na območju Ljubljane v primerjavi z drugimi kraji ni nobenih posebnosti. Lahko pa se posamezni kosi nahajajo kot ostanki tam, kjer se je zadrževala vojska. "Nekatere kose, zlasti manjše, večinoma ročne bombe, pa so si ljudje lahko tudi prinesli z območij, kjer je teh ostankov več, nekateri so jih celo zbirali. In ti kosi so zelo razpršeni, lahko jih imajo ljudje v kakšnih kleteh ali so jih skrivali v kakšnih luknjah. In nato se lahko nepričakovano pojavijo pri rekonstrukcijah hiš ali pa predstavljajo težavo, če pride do požara," je za STA povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

"Govorimo torej o ročnih, ne pa topovskih ali letalskih granatah," je poudaril Behin. Spomnil je na znana nahajališča slednjih denimo na mariborskem območju in na severnoprimorskem koncu, vzdolž območja soške fronte.

Najpogostejši manjši kosi so tako imenovane paradajzerice, italijanske ofenzivne ročne bombe značilne rdeče-oranžne barve različnih velikosti. Najmanjše tako spominjajo na paradižnik in mnogi najprej niti ne prepoznajo, da gre za bombo. V Sloveniji je že bilo nekaj nesreč zaradi eksplozij takih bomb.

Pod vodstvom uprave za zaščito in reševanje sicer deluje državna enota civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, eden od njenih oddelkov deluje tudi v Ljubljani, a tokrat ni bilo nobene zahteve za njeno aktivacijo, je še dejal Behin.

Po zadnjih objavljenih podatkih na spletni strani uprave je imela enota v letu 2022 na ravni Slovenije 676 intervencij, med katerimi so odkrili ali uničili 6911 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži 12 ton. Leto pred tem jih je bilo še za dobro tono več, število intervencij pa nekoliko nižje, 654.