Kot piše Večer, je senat višjih sodnic, ki so ga sestavljale sodnice Tatjana Merčun, Mateja Luževec in Silvana Vrebac Arifin, na javni pritožbeni seji 6. februarja v celoti zavrnil pritožbo tožilstva na sodbo prvostopenjskega sodišča in potrdil oprostilno sodbo, ki je zdaj pravnomočna.

Ljubljansko okrožno sodišče je oprostilno sodbo nekdanjemu predsedniku uprave podjetja Etol Ivanu Fermetu, nekdanjemu direktorju NFD-ja Stanislavu Valantu, nekdanjemu ekonomu mariborske škofije Mirku Krašovcu in upokojenemu nadškofu Krambergerju izreklo julija lani.

Na izrek sodbe sta se na višje ljubljansko sodišče pritožila tožilca specializiranega državnega tožilstva Boštjan Valenčič in Nevenka Vukčević, ki sta zahtevala razveljavitev sodbe in vnovično sojenje obtoženim. Obramba obtoženih in pooblaščenec mariborske nadškofije pa sta višjemu sodišču predlagala, da se pritožba tožilstva zavrne kot neutemeljena in se potrdi oprostilna sodba.

Tožilstvo je četverici očitalo, da je bila vpletena v prodajo delnic Mladinske knjige Založbe, s katero si je takratna škofija pridobila nekaj več kot 1,26 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Fermetu in Valantu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja ali pravic, Krašovec in Kramberger pa sta bila obtožena pomoči pri tem dejanju. Škofija je v enem primeru – decembra 2003 – najprej kupila 46.850 delnic založbe za 938.407 evrov in jih takoj bistveno dražje prodala naprej družbi Etol za 1,54 milijona evrov. Čez dva meseca je škofija od Krekove družbe odkupila še 51.283 delnic založbe za 1,03 milijona evrov in jih takoj prodala NFD-ju za 1,69 milijona evrov.

Tožilstvo je obtoženim zlorabe položaja in pomoči pri tem dejanju očitalo, da so za razliko v ceni oškodovali družbi Etol in NFD ter škofiji pridobili neupravičeno premoženjsko korist v skupnem znesku 1,26 milijona evrov.

Obramba obtoženih je ves čas sojenja zatrjevala, da so bili vsi posli zakoniti oziroma pravno veljavni.

Tožilstvo je za Fermeta, Valanta in Krašovca terjalo zaporno kazen, za Krambergerja pa pogojno obsodbo, vendar sodnica Vladislava Lunder tožilskemu predlogu ni sledila. Kot je opozorila v obrazložitvi sodbe, dokazni postopek ni dokazal, da bi lahko z gotovostjo trdili, da so se vpleteni vnaprej dogovorili za posel. Med drugim ni jasno, kdaj in kje naj bi do tega dogovora prišlo.

Prav tako ni bilo dokazov za to, da sta Ferme in Valant vedela za predhodni pogodbi, sklenjeni med rimskokatoliško škofijo Maribor in Krekovo družbo, ter nato ravnala v škodo svojih podjetij.