Tožbo proti Požarju je vložil sodelavec mariborskega župana Matjaž Štandeker zaradi prispevka na spletnem portalu Požareport, v katerem je ta na začetku leta 2019 med drugim pisal, da naj bi Arsenovič in Štandeker med preprodajo poslovne stavbe med letoma 2014 in 2016 podkupila bančnike iz Deželne banke Slovenije (DBS).

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je oktobra 2020 Požarja obsodilo za dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve in mu izreklo pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče v Mariboru je pritožbi obsojenčevih zagovornikov delno ugodilo in kaznivi dejanji pravno opredelilo kot razžalitev, obsojencu pa izreklo pogojno kazen en mesec in 15 dni zapora s preizkusno dobo enega leta.

Nato se je obsojenčev zagovornik obrnil na vrhovno sodišče z zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot izhaja iz sodbe, ki jo je danes objavil Požareport, je bila zahteva usmerjena v nasprotovanje sklepom pritožbenega sodišča, ki je obsojencu očitani dejanji iz žaljive obdolžitve prekvalificiralo v kaznivi dejanji razžalitve.

Vrhovno sodišče je med drugim zapisalo, da je "nekaznivost žaljivih izjav, podanih v okviru opravljanja novinarskega poklica, določena kot pravilo, od katerega je mogoče odstopiti le izjemoma, kadar je mogoče dokazati, da je novinar žaljive izjave podal z namenom zaničevanja".

"Ker je v sodbi pritožbenega sodišča kljub izrecnemu zatrjevanju obrambe, da je obsojenec dejanje storil med opravljanjem časnikarskega poklica, izostala presoja o odločilnem dejstvu, torej ali je obsojenec sporne besede zapisal z namenom zaničevanja, je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka. Glede na navedeno je vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena," piše v sodbi vrhovnih sodnikov.