Vrhovno sodišče je za svojo odločitev potrebovalo več kot sedem mesecev, kazenska zadeva pa bo zastarala že marca. Tako bo moralo sodišče v Celju, ki je nadaljevanje sojenja sklicalo za 3. februar, o kazenski zadevi, v kateri je bil Janez Janša zaradi grobega žaljenja v prvem sojenju že obsojen na pogojno zaporno kazen, odločiti v rekordnem mesecu dni.

Kazenski postopek zoper Janeza Janšo na okrožnem sodišču v Celju poteka na podlagi zasebnih tožb novinark Radiotelevizije Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek, ki Janši očitata razžalitev z zapisom v tvitu iz marca 2016, v katerem je Janša med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Eugenije C. in Mojce P. Š.".

To je ponovno sojenje v kazenski zadevi zaradi žalitve dveh novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl z "odsluženima prostitutkama". Na okrožnem sodišču v Celju se je namreč 1. junija lani začelo ponovno sojenje Janezu Janši zaradi očitkov o razžalitvi novinark RTV Slovenija. Celjsko višje sodišče je namreč leta 2019 razveljavilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Janšo obsodilo na pogojno zaporno kazen.

Predlog prenosa pristojnosti na drugo sodišče

Kot je razvidno iz sklepa vrhovnega sodišča, so Janševi zagovorniki iz koprske Odvetniške družbe Matoz 30. junija lani vložili predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog so po navedbah vrhovnega sodišča utemeljili s sklicevanjem na nepravilno sestavo senata v prvotnem sojenju ter odločitev senata v ponovljenem sojenju, da zavrne večino dokaznih predlogov obrambe.

"Z navedbami ne morejo uspeti. V praksi vrhovnega sodišča se je namreč uveljavilo stališče, da splošne navedbe o pristranskem in nezakonitem delovanju sodišča ne zadostijo standardu obrazloženosti predloga za prenos krajevne pristojnosti. Zavrnitev dokaznih predlogov, pri čemer vložniki konkretno niti ne navedejo, katere dokazne predloge je obramba podala, še ne pomeni, da je sodišče ravnalo pristransko," je v sklepu zapisalo vrhovno sodišče. Sklicevanje na sestavo senata v prvotnem sojenju pa je vrhovno sodišče označilo kot brezpredmetno.

Sojenje Janši se bo tako na okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo februarja letos. Glavna obravnava je razpisana za 3. in 9. februar, Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl pa opozarjata, da bi glede na roke zadeva marca že zastarala. Ob tem upata, da bi se rok vsaj nekoliko zamaknil, tudi glede na omejeno delo sodišč na vrhuncu epidemije covida-19.

Neuspešno razpisane obravnave

Sodnica, ki je v ponovljenem sojenju dobila primer, je od 5. marca neuspešno razpisala šest obravnav. Prvo so preklicali zaradi bolezni porotnika, vse druge zaradi službenih obveznosti Janeza Janše. Predsednik SDS-a in premier se je na celjskem sodišču zglasil 14. maja, a je bil postopek že v uvodu prekinjen. Na sojenju so namreč ugotovili, da sta bila oba sodnika porotnika člana stranke SDS, katere predsednik je obtoženi.

Sojenje se je nato junija lani začelo brez zapletov, saj sta novi sodnici porotnici pojasnili, da nista članici nobene politične stranke.

Sorodna novica Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija

Šetinc Pašek, Carl in Janša vztrajajo pri prvotnih zagovorih

Janša je na ponovnem sojenju dejal, da ostaja pri prvotnem zagovoru, ki ga je podal na prvem sojenju leta 2018. V predvajanem posnetku takratnega zagovora je dejal, da so tožbe zoper njega absurdne, saj je njegov zapis na tvitu iz marca 2016 o "odsluženih prostitutkah" videlo le okoli 100 ljudi.

Pri prvotnih zagovorih sta vztrajali tudi novinarki. Kot je leta 2018 dejala Eugenija Carl, je bil Janšev tvit zanjo groba žalitev in ne kritika novinarskega dela. To je bilo po njenih besedah ponižanje in žaljenje v javnosti, Janša pa je vse to storil naklepno. Njegovo izjavo, da je tvit videlo okoli 100 ljudi, je v prvotnem zagovoru označila za sprenevedanje. Eugenijo Carl je tudi prizadelo, da jo je Janša poimenoval cenena vlačuga. Niti kraljica Elizabeta ne bi mogla prenesti takšnih besed, je bila prepričana Eugenija Carl.

Mojca Šetinc Pašek je v zagovoru leta 2018 zavrnila Janševe navedbe, da ga je s svojimi prispevki žalila in blatila. Dejala je, da jo je Janša prizadel kot žensko, njegov tvit pa je razumela kot grožnjo njenemu novinarskemu delu. Zavrnila je tudi navedbe Janeza Janše, da je bila na mesto urednice politično nastavljena. Dodala je še, da je Janša izvajal grobe pritiske na novinarje in da ni mogla verjeti, da je sposoben takšnega gnusnega zapisa.