Leta 2004 je bilo kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, kjer je bilo uporabljeno telekomunikacijsko sredstvo ali naprava, pristojni pa so ukrepali brez potrebe, 29, leta 2005 24, do 12. 8. 2006 pa 22.

V večini primerov gre za klicalce moškega spola, obvestila so kratka, klicalec izreče le nekaj besed. Motiva za klic so največkrat izogibanje šolskim obveznostim, obravnavam na sodišču, prekinitev raznih prireditev, maščevanje, pritegnitev pozornost in podobno.

Po 312. členu kazenskega zakonika gre največkrat za zlorabe znamenj za pomoč in za nevarnost, ki pravi: "Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev."

Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave opozarja, da v teh primerih ne gre le za potegavščine, temveč za storitev kaznivega dejanja in s tem povezano kazensko in odškodninsko odgovornost klicalca.

Policija relativno uspešna
Policija pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, kamor spada tudi uporaba telekomunikacijskega sredstva ali naprave, relativno uspešna. Leta 2004 so tovrstna neraziskana kazniva dejanja ostala le tri, leta 2005 jih je bilo šest, letos pa je neraziskanih še 22 kaznivih dejanj.

Zadnji bombni preplah v Koloseju
V torek je neznanec iz govorilnice v Koloseju poklical na policijo in povedal, da je tam podtaknjena bomba. Policija se je na klic takoj odzvala in izpraznila vseh 12 dvoran, v katerih je bilo okoli 900 gledalcev. Policisti so skupaj z uslužbenci Koloseja preiskali kinodvorane in po dobri uri pregleda ugotovili, da je šlo za lažen preplah.