Tožilec Matija Hostnik je ob prebiranju obtožnice povedal, da je Snežič s svojo zdaj že pokojno babico leta 2008 sklenil posojilno pogodbo za 400.000 evrov, nato pa je bilo posojilo prijavljeno kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačano s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku.

Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs), saj naj bi ga njegova babica prehitela in pred njim vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja.

Snežič je že na marčevskem predobravnavnem naroku zavrnil priznanje krivde, tokrat pa je še pred zagovorom ob vprašanju predsednice senata Helene Melliwa, ali je razumel obtožnico, od tožilca terjal pojasnilo, kdaj natančno je storil očitano kaznivo dejanje, saj je to po njegovem mnenju že lani zastaralo.

Tožilec Hostnik je odvrnil, da je obtožnica dovolj jasno spisana, da se enaka vprašanja obdolženega ponavljajo že dalj časa in da so bila tudi v predkazenskem postopku že razčiščena, obtožnica pa da je pravnomočna. Ob tem je pojasnil, da gre za sosledje več dogodkov, ki skupaj tvorijo kaznivo dejanje.

Snežič in njegova zagovornica Anita Peček Stramšak sta vztrajala pri zastaranju, ki naj bi mu med drugim v na zahtevo Snežiča pripravljenem izvedenskem mnenju pritrdil tudi pravni strokovnjak Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. Odvetnica je zato senatu predlagala, da zaradi racionalnosti ustavi predvidoma dolg, obsežen in drag sodni postopek.

Senat je po krajšem posvetovanju njen ugovor pravne narave zavrnil, Snežič pa je nato v zagovoru podrobno pojasnil okoliščine v zvezi s posojilom. Med drugim je dejal, da danes obžaluje, da je sploh predlagal začetek osebnega stečaja, saj se je z njim zgolj želel znebiti izvršiteljev, ki so trkali na njegova vrata.

Če bi se pred tem bolje pozanimal, se za tak korak ne bi odločil, saj je, kot je dejal danes, z njim kvečjemu oškodoval babico, ki bi brez njega prejela vrnjeno 200.000 evrov, torej še dodatnih 50.000 evrov, medtem ko naj bi Fursu naredil celo uslugo, saj je bil z nekaj več kot 20.000 evri vsaj delno poplačan, sicer bi ostal brez vsega. Spomnil je tudi, da ima od Fursa potrdilo, da je omenjeni dolg medtem že absolutno zastaral.

V zagovoru in tudi na vprašanja tožilca je povedal, da mu je babica denar posodila doma, skupaj sta pogodbo overila, kar lahko potrdijo tudi priče, med drugim njegovi starši, stric in nekdanja žena.

Da so njegovi stari starši zagotovo lahko razpolagali s tako veliko količino gotovine, ki jo je babica po smrti moža hranila kar doma, je utemeljeval z njunimi prihranki od dobro plačanih služb, dedek naj bi služil tudi kot cenilec in izvedenec za gozdove, predtem je podedoval večje površine gozdov in se ukvarjal z borznimi posli.

Sicer pa je bil Snežič v zadnjih dneh že drugič na mariborskem sodišču. V ponedeljek je bil namreč prisoten tudi na začetku sojenja bosanskemu preiskovalnemu novinarju Avdu Avdiću, ki ga preganja zaradi žaljive obdolžitve in razžalitve, potem ko je Avdić v zvezi z njim razkril več sumljivih poslov.

Snežič je takrat na sodišče prišel v majici z natisnjenim Martinom Krpanom in pred sodno stavbo in kamerami Avdiću dejal, da gre za slovenskega narodnega heroja, ki da je obvaroval Slovenijo pred muslimani. Zaradi domnevnih groženj je veleposlaništvo Bosne in Hercegovine na slovensko zunanje in notranje ministrstvo poslalo protestno noto.

V zvezi s tem je danes povedal, da je bila omenjena provokacija potrebna, saj Avdić že tri leta piše o tem, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti muslimanom in da je terorist. "V Republiki Srpski imam dva otroka in že tri leta ju ne vidim zaradi tega pisanja," je dejal, veleposlanika pa pozval, da se zavzame tudi za otroke, ki živijo v Republiki Srpski.