Banka Hypo je v velike težave zašla tako v slovenskem kot v matičnem, avstrijskem delu. Foto: BoBo
Banka Hypo je v velike težave zašla tako v slovenskem kot v matičnem, avstrijskem delu. Foto: BoBo

Oblak, ki se prejšnjega predobravnavnega naroka v zvezi z obtožbami glede domnevno spornih poslov slovenske podružnice ni udeležil, je danes prišel na ljubljansko okrožno sodišče. Ker pa njegov odvetnik ni mogel prejšnji teden pogledati v spis, je bil predobravnavni narok preložen na četrtek. Za ovadbo zoper Oblaka se je sicer odločil delovni sodnik po krivem pričanju.
Odmik glavne obravnave
V zadevi Hypo je bil sicer napovedan začetek glavne obravnave, vendar še ni znano, kdaj se bo ta res začela, saj se višji sodniki ukvarjajo s pritožbami odvetnikov glede zavrnjenih dokazov. Poleg Oblaka so obtoženi še
nekdanja predsednika uprave Hypo Alpe Adria Bank Anton Romih in Božidar Špan, nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik. Obtoženi sicer niso prišli na predobravnavne naroke, zato je sodišče sklepalo, da krivde ne priznavajo.

Krivdo je v zameno za leto in pol pogojne zaporne kazni s poskusno dobo petih let priznala le nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Tožilec Stanislav Pintar je predlagal, da bi Tovšakova po priznanju krivde v zadevi tudi pričala proti soobtoženim, kar je razburilo odvetnike obtoženih. O tem, kateri dokazni predlogi bodo tudi izvedeni, sodnik Srečko Škerbec še ni odločil.

Po mnenju tožilstva so s svojim delovanjem poskrbeli, da so dobiček Hypa dobile tuje, z njimi povezane družbe. Delovali so usklajeno, da bi prekrili konflikt interesov in dajali potrebna soglasja za financiranje nepremičninskih poslov na škodo Hypa. Banko naj bi s tem oškodovali za več milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. Eden od takšnih poslov je bil po prepričanju tožilstva tudi posel s projektno družbo Gino, ki je bila ustanovljena za gradnjo študentskih domov ob Vojkovi v Ljubljani.

Kot so poročali mediji ob kriminalističnih preiskavah leta 2012, je Vegrad s panamskim podjetjem Enjuan Management Corporation konec avgusta 2007 izpeljal 22 milijonov evrov vreden nepremičninski posel in kupil 80-odstotni delež v podjetju, ki je imelo v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani, predvidena za kompleks študentskih domov, ki pa ga Vegrad zaradi finančnih težav nikoli ni začel graditi.