Izvajanje kontrol naj bi bilo tako nekakovostno zaradi slabe kadrovske zasedbe, saj so včasih čez dan zapor varovali samo trije ali štirje pazniki. Poleg tega je prav med pobegom potekala predaja izmene, zato ga ni nihče opazil, čeprav je bil posnet. Pazniki pa naj se tudi ne bi zadostno odzvali na tehnične težave z nadzornim sistemom.

Kljub temu naj bi po besedah generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaža Smoleta stanje pobegov iz slovenskih zaporov ne bilo alarmantno.

Spretno načrtovan pobeg
Na posnetku varnostne kamere pa je tudi vidno, da je pobeglemu, ki je luknjo kopal kakšnih štirinajst dni, pomagal vsaj en človek. Sicer pa je Smole še povedal, da si je pri kopanju luknje pomagal z ročko za fitnes, s kovinskim stojalom za polico, in posebej prierejenim kovinskim predmetom. Kopanje pa naj bi mu olajšalo tudi gradbišče v bližini celice.

Letno poročilo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sicer razkriva, da je število uspešno izvedenih pobegov iz zaporov od leta 2000 bistveno upadlo.

Leta 2000 je iz zaprtih delov zaporov uspešno pobegnilo kar 21 ljudi, leto za tem 8, leta 2002 in 2003 pet oz. štiri, leta 2004 eden, leta 2005 tri, lani pa nihče. Lani je iz zaprtih delov zaporov poskušalo pobegniti 25 zapornikov, kar je sicer deset več kot leto prej, vendar so se vsi poskusi izjalovili. Največ poskusov pobegov se je zgodilo v Mariboru, Celju in Ljubljani.