Trboveljski policisti so sume zlorab začeli preiskovati konec leta 2013 na podlagi informacij občanov glede zlorabe psihoaktivnih zdravil. Ugotovili so, da omenjena zdravila prihajajo na trg predvsem na podlagi belih receptov, ki jih vsi bolniki dobijo pri istem zdravniku.

Število receptov za psihoaktivna zdravila, ki naj bi jih izdal takrat še zdravnik splošne medicine Franc Grošelj, je krepko presegalo državno povprečje. Po ugotovitvah policije so bile tablete, ki so jih bolniki - osumljenci dobili na recept, namenjene nadaljnji prodaji. Grošelj je že nekaj tednov po razkritju afere vrnil zdravniško licenco za delo na področju splošne medicine.

Predobravnavni narok
Zagovornik upokojenega zdravnika Igor Grošelj je na tokratnem predobravnavnem naroku na ljubljanskem sodišču kot dodaten dokazni predlog predlagal zaslišanje treh zdravnikov iz Zdravstvenega doma Zagorje, ki so delali z Grošljem in ga tudi nadomeščali v času njegove odsotnosti. S tem se je strinjala tožilka Katarina Bergant.

Grošelj je predlagal še imenovanje izvedenca za področje družinske medicine, da bi pregledal Grošljeve bolnike in njihove kartoteke ter podal izvedensko mnenje. Po njegovem predlogu bi ga imenovala fakultetna komisija, a se o tem predlogu tožilstvo ni moglo izreči. Obramba namreč ni obrazložila, kateri trije zdravniki naj komisijo sestavljajo. Tožilka še meni, da predlog za izvedenca družinske medicine ni utemeljen, saj je delo z odvisniki v domeni zdravnikov psihiatrov in psihologov.

Tožilka pa je strinjala z dokaznim predlogom, da pridobijo podatke o številu izdanih zelenih receptov, ki jih je izdal Grošelj, in jih primerjajo s povprečjem izdanih receptov drugih zdravnikov. Doslej so v preiskavi pridobili podatke zgolj za izdane bele recepte. Zaslišali bodo tudi Mirana Brvarja s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani, ki naj bi pričal o upravičenosti predpisovanja večjih količin zdravil.

Domnevne posledice napada z nožem
Po mnenju Bergantove pa je nepotrebno imenovanje kliničnega psihologa, ki ga je predlagala Grošljeva obramba. Izvedenec bi ocenil, ali je napad duševnega bolnika, ki je leta 1987 Grošlja večkrat zabodel z nožem, vplival na njegovo delo s takimi bolniki. Grošelj je ob tem povedal, da je vse od napada izjemno previden pri delu z bolniki z duševnimi težavami.

Grošelj ni edini v postopku
Tudi obtožena Rosana Medija Cukjati in Jernej Cukjati, ki ju obtožnica bremeni neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, krivde danes nista priznala. Obramba je predlagala, da izvedenec medicinske stroke ugotovi, ali je Cukjatijeva bila in v kolikšni meri odvisna od psihoaktivnih substanc. Tožilstvo pa je predlagalo, da izvedenec psihiatrije oceni tudi, ali je obtožena zdravila potrebovala zaradi svojega zdravstvenega stanja, koliko tablet je potrebovala in ali je lahko vse predpisane zaužila brez posledic za zdravje.

Obramba Cukjatija pa je predlagala izločitev prepisa pogovora na Facebooku, v katerem naj bi se obtoženi dogovarjal glede prodaje zdravila. Meni namreč, da je bil dokaz pridobljen nezakonito s posegom v obtoženčevo zasebnost. Sodišče je odločilo, da bo o okoliščinah pridobitve dokaza zaslišalo še priče in nato odločilo o izločitvi dokaza.

Predobravnavnega naroka pa se ni udeležil Mersad Smajlović. Po informacijah tožilstva naj bi bil se že nekaj časa v Bosni in Hercegovini. Sodnica Barbara Črešnar Debeljak je predobravnavni narok za Smajlovića preložila na 5. maj.

Če bo sodišče odločilo, da so krivi, Grošlju grozi zaporna kazen od enega do 12 let, drugim trem pa od enega do deset let zapora.