Sodišče je odločilo, da so obtoženi zdravniki Vane Antolič, Rok Vengust, Samo Karlo Fokter in Robert Janez Cirman krivi nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical, pri katerem so zdravniki za protiuslugo še naprej naročali medicinski material določenega proizvajalca.

Kot je ob izreku sodbe dejala predsednica sodnega senata Dejana Fekonja, so obtoženi nedovoljena darila prejemali na različne načine, na primer v obliki plačila naročnin na strokovne revije in kotizacij za strokovna srečanja, plačila novoletnih zabav, nakazil na njihove bančne račune, pa tudi v oblike gotovine.

To jim je izročal nekdanji komercialist v podjetju Emporio Medical Darko Žafran, za katerega je sodišče odločilo, da je kriv nedovoljenega dajanja daril. Žafran je na svoje ime tudi sklepal naročnine na strokovne revije in na svoj bančni račun na Hrvaškem prejemal plačilo, ki ga je nato v gotovini izročal zdravnikom, je še poudarila sodnica.

"Sodišče ni naivno, da bodo današnje sodbe kar koli spremenile na področju korupcije v Sloveniji. A naj bo jasno, da bo obsojen vsak, ki mu bo dokazano, da je zahteval, sprejemal, dajal podkupnine, ne glede na to, ali je državni sekretar, zdravnik, tehnični preglednik ali skladiščnik," je v obrazložitvi sodbe poudarila sodnica.

Po oceni sodnega senata je bilo dokazano, da so imeli zdravniki vpliv na to, kateri material bodo uporabljali. Tako so na primer na oddelku za hrbtenično kirurgijo na ljubljanski ortopedski kliniki, ki ga je vodil Vengust, medicinski material dobavitelja Emporio Medical začeli uporabljati na njegovo pobudo. Prav tako po besedah sodnice ne gre prezreti, da je Žafran ponudbo in predračune naslovil neposredno na Vengusta. Antolič pa je kot predstojnik ortopedske klinike pri javnih razpisih poskrbel za strokovna merila, predlagal strokovnega člana komisije, ki je ocenjeval ponudbe, lahko je tudi sprejemal odločitev, da se nabava materiala prekine. Vpliv na izbiro ponudnika sta imela tudi Cirman kot vodja oddelka v bolnišnici Valdoltra in Fokter kot predstojnik oddelka v celjski bolnišnici, je še navedla.

Žafran pa je bil po besedah Dejane Fekonja vezni člen med zdravniki, s katerimi se je dogovarjal glede podkupnin, to pa je sporočal nekdanjima solastnicama podjetja Emporio Medical Ani in Urški Jurković. Pri dajanju nagrad je Žafran sodeloval tako, da je izračunaval nagrade, na podlagi njegovih izračunov pa sta Jurkovićevi odrejali nakazila zdravnikom na bančne račune v tujini ali pa na Žafranov račun na Hrvaškem, ki ga je odprl prav z namenom nakazil za plačevanje zdravnikom.

Izrečene kazni

Sodišče je Antoliču izreklo leto in šest mesecev zaporne kazni in denarno kazen v znesku 8100 evrov. Cirmanu je izreklo tri leta zaporne in 20.000 evrov denarne kazni, Fokterju deset mesecev zapora in 6000 evrov denarne kazni ter Vengustu dve leti in dva meseca zapora in 15.000 evrov denarne kazni. Žafranu je naložilo 10.000 evrov kazni in eno leto in šest mesecev zapora.

Cirmanu, Fokterju in Vengustu je sodišče izreklo še odvzem prejete nedovoljene nagrade, in sicer okoli 53.000 evrov Cirmanu, 6000 evrov Fokterju in skoraj 33.000 evrov Vengustu.

Vsem je naložilo tudi vračilo sodnih stroškov.

Še bodo lahko opravljali poklic

Ni pa sodišče izreklo začasne prepovedi opravljanja poklica, kot je za zdravnike predlagalo tožilstvo. Kot je pojasnila sodnica, kaznivega dejanja niso storili v povezavi z zdravljenjem.

Začetek dogajanja v aferi korupcije v zdravstvu sega v leto 2013, ko so takratnega decembra kriminalisti opravili preiskave na skoraj 60 naslovih po vsej državi. Na predobravnavnem naroku je tožilec Iztok Krumpak vsem obtoženim ponudil, da bi v primeru priznanja krivde zanje zahteval nižjo kazen, česar pa ni storil nihče.

Sodnica je takrat zaradi velikega števila obtoženih sojenje sicer razdelila v več skupin. Z današnjim izrekom sodbe prvi skupini se je tako na okrožnem sodišču končalo sojenje za prvo skupino obtoženih, a sta tako obramba kot tožilstvo že napovedala pritožbe.

Pritožila se bosta tako tožilstvo kot obramba

Tožilec Krumpak je z današnjo odločitvijo sodišča zadovoljen, tudi zato, ker je sodišče sledilo predlogom tožilstva glede kazni. Je pa napovedal pritožbo zoper odločitev sodnice Dejane Fekonja, ki tožilstvu pri izreku kazni ni sledila tudi glede predloga o prepovedi opravljanja poklica za zdravnike, saj da so kazniva dejanja storili med opravljanjem zdravniškega poklica.

Pritožbo napovedujejo tudi zagovorniki obdolženih. Odvetnik Janez Koščak, zagovornik Fokterja, je ocenil, da si sodnica "drugačne odločitve ni upala sprejeti, ker so mediji svoje delo izvrstno opravili". "Ta sodba, kot smo danes slišali ustno obrazložitev, ne temelji na dokazih, ampak na sklepanjih senata. Nihče od zdravnikov, ki so bili danes obsojeni na podlagi nekih zapisov, ki so nastajali v podjetju Emporio Medical, ni imel nobenega vpliva na to, kaj, kdo in kje piše. Obsojeni so na podlagi zapisov nekih tretjih oseb in precej diaboličnega sklepanja sodišča," je še dodal Koščak.

Koščak je bil kritičen tudi do navedb sodnice v ustni obrazložitvi sodbe, ki je po njegovem mnenju "obsodila tudi obdolženega, zoper katerega je postopek izločila pred pol leta". Gre za zdravnika Miodraga Vlaovića, ki ga je sodišče izločilo zaradi zdravstvenih razlogov. "Ali je medijski pritisk prevelik ali pa časovna komponenta prehuda, tega ne vem," je še dodal.

Antolič je predstojnik ortopedske klinike

Pritožbo bo po svojem zagovorniku Vasji Jesenku podal tudi Antolič, ki je od nedavnega znova predstojnik ortopedske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je Jesenko zapisal v pisnem odzivu, ni nobenega dokaza, da bi lahko storil očitano kaznivo dejanje, saj da je samo opravljal svoje delo predstojnika, ki vključuje podpis v verigi zbiranja podpisov za novo šifro za naročanje materiala, ni pa podal strokovnih meril, prav tako ni predpisanega materiala uporabljal.

Pri tem je po navedbah zagovornika prav neverjetno stališče predsednice senata v kratki obrazložitvi odločitve ob razglasitvi, da zadostuje že možnost vplivanja na izbiro in porabo količine določenega materiala in ni treba tudi dejansko na to vplivati niti pri izbiri niti pri porabi. "Nezaslišano in nedopustno je zaključevanje sodišča, da že možnost vplivanja brez kakršnih koli dokazov predstavlja podlago za izrek obsodilne sodbe," je zapisal.

Zdravniška zbornica: Ničelna toleranca, a tudi načelo nedolžnosti

V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da se v tem trenutku do konkretnega primera ne morejo izrekati. Opomnili so, da za vse prebivalce Slovenije, tudi za zdravnike, velja pravilo nedolžnosti, dokler ni dokazana krivda. Zato ne morejo prevzeti vloge vzporednega organa, ki bi se opredelil do konkretnih ravnanj posameznih članov. O njih bodo presojali, če bodo obsodilne sodbe postale pravnomočne, so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo.

"Po vsakem pravnomočno zaključenem sodnem postopku pa bo o posameznem zdravniku razpravljal zbornični odbor za pravno-etična vprašanja ter podal etično presojo. O ugotovitvah presoje bo zbornica obvestila tudi javnost," so še zapisali.

Že med sojenjem so poudarili, da so zdravniki pri svojem delu zavezani ravnanju, ki je v skladu s kodeksom zdravniške etike. Ta prepoveduje izkoriščanje bolnika za osebne koristi in kot nečastno opredeljuje vsako zlorabo javnih pooblastil in sredstev za osebno izkoriščanje.

Vse skupaj se bliža zastaranju

Začetek dogajanja v aferi korupcije v zdravstvu sega v leto 2013, ko so takratnega decembra kriminalisti opravili preiskave na skoraj 60 naslovih po vsej državi. Na predobravnavnem naroku je tožilec Iztok Krumpak vsem obtoženim ponudil, da bi v primeru priznanja krivde zanje zahteval nižjo kazen, česar pa ni storil nihče.

Sodnica je takrat zaradi velikega števila obtoženih sojenje sicer razdelila v več skupin. Z današnjim izrekom sodbe prvi skupini se je tako na okrožnem sodišču končalo sojenje za prvo skupino obtoženih, a sta tako obramba kot tožilstvo že napovedala pritožbe.

Ob tem, ko so nekatera od očitanih kaznivih dejanj že blizu zastaralnega roka, nekatera so dejansko že zastarala, tako pravnomočnega konca te zgodbe še ni na vidiku.

Video: Oddaja Tarča na to temo