DZ se sicer konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. Z njo pa se konča tudi mandatna doba prejšnjega državnega zbora.

Kdaj bo na sporedu ustanovna seja novega državnega zbora, je težko napovedati, saj je njena usoda ponovno odvisna od predsednika republike. V skladu z ustavo se mora ustanovna seja DZ-ja zgoditi največ 20 dni po volitvah.

Kot je že pred mesecem dni za MMC razložil direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko, DVK pričakuje, da bodo vsi volilni postopki (tudi morebitne pritožbe) končani do 1. avgusta. Glasovnice iz tujine morajo denimo na volilne komisije prispeti do 21. julija.

Predsednik vlade mora dobiti najmanj 46 glasov
Procedura predloga mandatarja poteka tako, da ga predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predlaga državnemu zboru. Volitve predsednika vlade pa se nato opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi kandidature.

Novi predsednik vlade pa je izvoljen na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev oz. z najmanj 46 glasovi.

Če predlagani mandatar ni izvoljen pri prvem glasovanju, se lahko opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih kandidatur. Kandidature pa je treba predložiti najpozneje v 14 dneh po prvem glasovanju.

Kandidata tokrat lahko predlaga predsednik republike, lahko pa ga predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev.

Če je predsednik vlade izvoljen, mora ta v 15 dneh predsedniku državnega zbora oddati predlog za imenovanje ministrov.

Če predsednik vlade v tem času ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi nov rok. Tudi če po izteku tega roka predsednik vlade ne predlaga kandidatov za ministre, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.