V zdravstvu se pretaka okoli tri milijarde evrov, zato je tukaj ogromno interesov, govorjenje o tem, da mora zdravstvo prinašati dobičke, pa je popolnoma zgrešeno, je opozoril podpornik koalicije in član Solidarnosti Dušan Keber.

Slovenci že zdaj dajo več Evropejci
Spomnil je, da že zdaj slovenski državljani prispevajo najmanj 27 odstotkov sredstev za zdravstvo iz zasebnih žepov, medtem ko je ta odstotek v drugih evropskih državah nižji in znaša od 13 do 22 odstotkov.
V koaliciji si prizadevajo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi na ta način kar 50 milijonov evrov lahko prenesli v zdravstveni sistem. Zdaj je ta denar na voljo različnim, tudi zasebnim zavarovalnicam, in se ne vrača v sistem.
Vzajemna krši zakon
Vzajemna pa, je bilo slišati na tiskovni konferenci, vztrajno krši 18. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s tem ko svoj lanski dobiček 23 milijonov evrov zadržuje kot "kapitalske rezerve", namesto da jih v skladu z zakonom in navodili ministrstva za zdravje nameni za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je opozorila Nevenka Lekše, predsedujoča Koalicije 14 družbenih gibanj.

Keber je še opozoril na "sprenevedanje" Gospodarske zbornice Slovenije, da bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja zvišala prispevke. Trdi nasprotno: "Dve tretjini državljanov bi plačali manj, in ne več. Namesto 30 evrov bi tisti z najnižjimi plačami plačevali deset evrov, tisti z najvišjimi pa 60 evrov."

Šoltes in Cerar za privatizacijo?
Opozoril je tudi, da nekatere politične stranke, ne nujno le desne provenience, potihoma ponujajo privatizacijo zdravstvenega sistema. Ko smo ga zaprosili, da jih imenuje, je Keber odgovoril: "Naš prijatelj Šoltes razmišlja, da bi celotno javno mrežo prepustil koncesionarjem. Kaj je to drugega kot ukinitev zdravstvenih domov? Miro Cerar pa razmišlja o celotnem socialnem skrbstvu na zasebni podlagi."

Proti privatizaciji
V koaliciji so izrecno proti privatizaciji zdravstvenega sistema. Menijo, da je država najboljši nosilec javnega interesa, so še opozorili Violeta Tomić, Franc Žnidaršič in Marko Kržan iz Združene levice. Ta je primerjal nemoč države oziroma lobije, ki so zasedli centre odločanja ob prodaji Mercatorja z zdravstvenim sistemom.

Tudi predstavnica Zveze društev upokojencev Dunja Obersnel Kveder je poudarila, da obseg košarice zdravstvenih pravic mora sloneti na strokovnih, in ne finančnih razlogih. Ocenila je tudi, da nobena stranka ne govori o celovitem nadaljevanju razvoju zdravstvenega sistema.