V petek so se na predvolilnem soočanju na TV Slovenija 'udarili' predstavniki parlamentarnih strank. V studio so prišli Karl Erjavec (DeSUS), Bojan Starman (DL), Ljudmila Novak (NSi), Stanko Stepišnik (PS), Zvonko Černač (SDS), Dejan Židan (SD), Franc Bogovič (SLS) in Alenka Bratušek (ZaAB).

Šlo je za prvo od treh predvolilnih soočenj in prvo od dveh, na katerih se bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Tretje soočenje je namenjeno predstavnikom neparlamentarnih strank. S tako razdelitvijo oddaj in z merjenjem časa nastopajočih na soočenjih bo Informativni program zagotavljal spoštovanje zakonskih določil o enakovredni obravnavi v oddajah oziroma o tretjini programskega časa, ki ga mora RTV Slovenija ločeno nameniti neparlamentarnim strankam.

Černač protestno zapustil studio
A še preden se je oddaja dobro razvila, je pozornost nase preusmeril predstavnik SDS-a Zvone Černač, ki je sprva želel govoriti o programu strank, nato pa je dejal: "Danes Janeza Janše ni tukaj v studiu, ker so mu na podlagi krivične sodbe na montiranem političnem procesu vzeli prostost, vzeli so mu svobodo," je v uvodu dejal Černač, ki se na pozive voditeljev oddaje, naj se drži teme in odgovori na zastavljeno vprašanje, ni zmenil. "Janez Janša je danes edini politični zapornik v Evropski uniji," je nadaljeval in dodal: "Res je, da se sodniki včasih tudi zmotijo, vendar tu ne gre za zmoto. Vsi, ki so v tem procesu sodelovali, so od vsega začetka vedeli, da kaznivega dejanja ni. /.../ Izločitev predsednika SDS-a Janeza Janše iz politične tekme je tudi razlog, zaradi česar danes v nadaljevanju tega soočenja ne bomo sodelovali."

Večina bi prodala državno premoženje
V oddaji so sicer govorili o privatizaciji, gozdovih, programskih prednostnih nalogah in zaposlitvah mladih. V prvem krogu so imeli predstavniki in predstavnici strank na voljo pet ukrepov, s katerimi bi zapolnili proračunski primanjkljaj. Večina se je odločila za prodajo državnega premoženja, pri čemer Karl Erjavec in Stanko Stepišnik ne bi želela prodati strateških podjetij. Dejan Židan bi državo še naprej zadolževal, Alenka Bratušek pa bi izbrala kombinacijo ukrepov s privatizacijo na čelu. Na vprašanje, ali država lahko postavlja pogoje privatizacije, je Židan mnenja, da lahko zahteva, da se ohranijo delovna mesta. Starman pa je po drugi strani izpostavil, da imamo še vedno katastrofalno vodenje državnih podjetij, v katerih se ne odloča po ekonomskih, ampak po političnih merilih. Obžaluje, da SDH še vedno ne deluje v polnosti. Po mnenju Erjavca sama privatizacija ni rešitev za vse, dal je primer Tobačne Ljubljana. Po njegovih besedah bi morali dati na vodilna mesta odgovorne ljudi in od njih odgovornost tudi zahtevati.

Novak: Treba je debirokratizirati pravila
V tretjem delu sta se voditelja dotaknila lesnopredelovalne industrije, ki je postala še posebej aktualna po žledolomu na začetku leta. Glede izgube delovnih mest je Bogovič dejal, da so si v strategiji Les je lep zadali za cilj postavitev 10 lesnih centrov in da so trije že v nastajanju. "Sanacijski program, ki je bil narejen, temelji na tem, da se iglavci umaknejo do spomladi naslednjega leta. Do tega trenutka je umaknjenih 33 odstotkov iglavcev, medtem ko bo ves preostali les umaknjen najkasneje do konca leta 2017. Nobeni državi, ki je doživela tovrstno katastrofo, to ni uspelo prej," je dejal Židan, Bratuškova pa je dodala: "Ob tej naravni nesreči smo kot država naredili največ, kot smo lahko naredili." Starman je pojasnil, da je "škoda, da se dogajajo druge stvari na tem področju". "Res je naše naravno bogastvo, ki ga ne znamo izkoristiti. Kjer je država vmes, je nekaj narobe." Klima ni naklonjena podjetništvu, pa je o prihodnosti lesnopredelovalne industrije dejala Novakova in poudarila, da je treba "debirokratizirati pravila, vzpostaviti ugodnejšo klimo za gospodarstvo in podjetništvo /.../, spodbuditi ljudi, ki imajo ideje in interes, da bodo to lahko naredili."

Bogovič bi spodbudil naravoslovno izobraževanje
V zadnjem delu so se dotaknili tudi brezposelnosti mladih. Bratuškova je izpostavila, da so znižali prispevne stopnje delodajalcev za mlade za 16 odstotkov in pridobili evropska sredstva ter uvedli jamstvene sheme. Kaj bodo še naredili, ni navedla. Starman pa bi zmanjšal davčno birokracijo in davke ter naredil zaposlovanje prožnejše, uvedel bi tudi prakso za mlade. Stepišnik bi ponovno uvedel dualni sistem izobraževanja z obvezno prakso in pripravništvo pri visokošolskem izobraževanju. Bogovič bi spodbudil naravoslovno izobraževanje in zmanjšal regulativo. Tudi Novakova bi zmanjševala davčno in birokratsko obremenitev, ki zavirata nastanek novih delovnih mest. Židan je prepričan, da davki niso previsoki, bi jih pa stabiliziral, povečal posojilno dejavnost in pridobil nove finančne vire. Erjavec še veliko rezerv vidi v gospodarski diplomaciji.