O zdravstvu
V prvem delu so se vprašanja zavrtela okoli racionalizacije zdravstva in t. i. dvoživk. Franc Jurša (DeSUS) zastopa stališče, da slovensko zdravstvo mora biti javno in vsem dostopno. Nekatera področja se sicer lahko koncesionira, a je potreben ustrezen nadzor. Bojan Starman (DL) pa je izpostavil, da približno za 25 odstotkov v povprečju preplačamo vse stvari, ki jih kupi država, in tukaj zagotovo lahko najdemo okoli milijardo evrov prihrankov. Zakonodaja je tudi preobsežna, meni.

Matej Tonin (NSi) bi na čelo bolnišnic dal menedžerje, zdravniki pa se morajo odločiti, ali bodo menedžerji ali zdravniki. Po besedah Barbare Žgajner (PS) so koncesije lahko le kot dopolnilo javni mreži za degradirane regije, zato je potrebna ostra ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom.

Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da je v primeru dvoživk najprej treba okrepiti nadzor, ki peša po vsej državi. "Okrepiti je treba koncesionarje, ker so ljudje načeloma bolj zadovoljni z njimi," je dejala in dodala, da je treba zapreti take, kot je Janez Zemljarič, ki s tem služijo. Janez Tomšič (SLS) meni, da določitev najvišje cene ni edina rešitev. Tudi on meni, da je potreben boljši nadzor, prav tako se korupcija ne prijavlja dovolj, zato je potrebno tudi ozaveščanje.

Matevž Frangež (SD) je izpostavil, da morajo vodstva bolnišnic najprej vestno delati. Igor Šoltes (Verjamem) pa je izpostavil, da je že pred enim letom predlagal sistem referenčnih cen. Drugi del pa je standardizacija medicinske opreme, ki bo preprečila pisanje javnih naročil na kožo posameznim ponudnikom, je prepričan. Maša Kociper (ZaAB) pa je dejala, da bi bilo najprej treba centralizirati javno naročanje in redefinirati košarico pravic ter ločiti javno in zasebno zdravstvo.
Ko je vprašanje naneslo na morebitnega kandidata za prevzem zdravstvenega resorja, so s konkretnimi imeni postregli le NSi, ki bi na to mesto posadil Janeza Lavreta, direktorja slovenjgraške bolnišnice, Frangež bi na tem mestu rad videl njihovo poslanko Andrejo Črnak Meglič, v ZaAB-u pa bi predlagali Darka Jazbeca, kirurga bolnišnice Ptuj, in Rajka Kendo.

O sodstvu
V drugem krogu so se govorniki lotili sodstva in slike poslancev SDS-a, ki so se fotografirali v Evropskem parlamentu z majicami "Free Janez Janša" (Osvobodite Janeza Janšo op. a.). Tomšič meni, da sodstvo ni v optimalnem stanju, a konkretnih sodnih odločitev ni želel komentirati. Tonin je na to temo dejal, da lahko poslanci nosijo katero koli majico hočejo, saj imajo to pravico.
V povezavi s komentarjem novomeškega škofa Andreja Glavana o sodbi v primeru Patria, je Tonin dejal, da sta se opredelila do sodbe in se nista opredelila do tega, katero stranko bi morali ljudje voliti. Če bi to storili, bi bila to po njegovem mnenju velika težava. Vsak prevzema odgovornost za svoja dejanja in tudi RKC bo za svoja prevzel odgovornost, je dejal. Jerajeva meni, da ima v demokraciji vsak pravico povedati svoje mnenje.
Kociprova meni, da je bilo pismo Alenke Bratušek Vatikanu upravičeno, saj meni, da ta ni seznanjen z dogajanjem v Sloveniji, saj sami proti temu ne morejo storiti nič. Sogovorniki so se večinoma tudi strinjali, da je bil predlog ZaAB-a, da bi se prepovedalo opravljati najvišje funkcije v državi iz zapora oz. če si obsojen, nepotreben, saj zakonodaja to že prepoveduje.

O javnem sektorju
V tretjem delu je na mizo prišlo število javnih uslužbencev. Kociprova se zavzema za mehke oblike zmanjševanja in uvedba načina sankcioniranja slabih delavcev ter njihovega lažjega odpuščanja. Tomšič je izpostavil, da uravnilovka ni več rešitev, saj to deluje nestimulativno na dobre delavce. Javni sektor pa je lahko le toliko velik, kolikor ga lahko gospodarstvo vzdržuje. Tonin je podobnega mnenja, ki bi zmanjšal število delavcev za tri odstotke na leto prek upokojevanja. Odgovornost za slabe delavce pa bi prenesli na področni vodstveni kader.
Frangež bi se težave lotil z rotacijo delovnih mest javnih uslužbencev, izpostavil pa je tudi slabo učinkovitost javnega sektorja, medtem ko se mu število ne zdi problematično. Jurša se je strinjal, da DZ sprejema tudi take zakone, ki so prezapleteni, Žgajnerjeva pa je po drugi strani prepričana, da so zakoni nejasni in da je Slovenija povsem prenormirana.
Jerajeva je izpostavila, da so z Zujfom dali možnost mehkega odpuščanja s tem, ko bi odšli v pokoj tisti, ki so pogoje izpolnili, tam, kjer se to ni storilo, meni, da so odgovorni nadrejeni. Bi posamezna področja okrepila, npr. zdravstvo in socialo. Starman meni, da bi lahko povečali produktivnost za 30 odstotkov, število javnih uslužbencev pa bi zmanjšali toliko, da bi prihranili okoli 300 milijonov evrov. Šoltes pa je opozoril na lahkotnost operiranja z odstotki in številkami v predvolilnem času in dodal, da nimamo meril za ločitev dobrega od slabega dela javnih uslužbencev.
O privatizaciji
Starman meni, da je izjava Bratuškove o ustavitvi privatizacije pokazala, da so nekateri politiki v svojih izjavah neodgovorni. Kociprova pa je premierki stopila v bran, rekoč, da je pojasnila, da se bo s posameznimi postopki zgolj počakalo do nastopa nove vlade.
Šoltes meni, da se privatizacija skozi DUTB že dogaja, absolutno pa nasprotuje prodaji infrastrukture. Po njegovem mnenju je težava v političnem kadrovanju v državna podjetja in je treba terjati odgovornost za neizpolnjevanje ciljev. Jerajeva je poudarila, da s privatizacijo dobivamo normalno strukturo gospodarstva in da ne bomo imeli še ene sanacije bank. Privatizacija bi tudi prekinila napajanje posameznikov iz določenih podjetij, je dodala.
Žgajnerjeva ne nasprotuje prodaji, nasprotuje pa razprodaji in da v Sloveniji vlada privatizacijska histerija. Tomšič je povedal, da moramo privabiti kapital, če želimo razviti svoje znanje in sposobnosti. Tudi on je opozoril na škodo, ki jo v tujini Sloveniji povzročajo nepremišljene izjave politikov.
Frangež je povedal, da nasprotujejo privatizaciji, saj da je nepregledna in ne dela "za slovenska" delovna mesta. "Včasih se je treba zameriti partnerjem v tujini, da bomo zaščitili naše interese v tujini. V tujini nas bodo cenili, če bomo znali zaščititi naše interese," je dejal. Tonin pa je ob tem poudaril, da nasprotniki privatizacije ne povedo, da je v Sloveniji 16 odstotkov podjetij, ki so na tem, da bodisi propadejo bodisi jih kdo kupi. Po besedah Jurše pa ima politika preprosto roke v medu in se noče ločiti od podjetij, ki "nosijo zlata jajca".
O mladih
Jerajeva je dejala, da imajo pripravljen ukrep zagotovljenega štipendiranja po končanem srednješolskem izobraževanju. Šoltes je poudaril boljše poslovno okolje in podjetniške inkubatorje, skupaj z olajšavami za srednja, mala in mikropodjetja. Frangež bi nezaposlenost mladih reševal z odpravo posojilnega krča v navezi s koriščenjem evropskega denarja za ta namen. Po mnenju Tonina je nujno zmanjšati davke in odpreti gospodarstvo ter mladim omogočiti, da začnejo delati.
Kociprova kot težavo vidi neuravnoteženost med trgom dela in izobraževalnim sistemom, poleg tega pa je težava tudi v nedostopnosti do stanovanja. Starman bi že od vrtca začel usmerjati otroke v poklice, ki jih bomo potrebovali, rezerve pa vidi tudi v preobrazbi študentskega dela. Tudi Tomšič je prst uperil v razkorak med trgom dela in šolstvom. Tu je poudaril pomanjkanje tehničnih poklicev, uvedel pa bi tudi dualni sistem.