Tipičen primer je lesna industrija - imamo eno največjih lesnih bogastev v EU-ju, a hkrati les izvažamo kot surovino. Druga je npr. elektrotehnika: danes imamo po vsej Sloveniji razdrobljene tovarne nekdanje Iskre, ki je bila svetovni proizvajalec telefonov, danes pa njeni nasledniki proizvajajo poceni polizdelke, predvsem za Nemčijo. Država mora z jasno strateško industrijsko politiko vzpostaviti gospodarske verige, ki bodo spet vzpostavile take sisteme, ki bodo zmožni konkurirati na najvišjih nivojih. Le tako lahko Slovenijo rešimo pred brezposelnostjo, revščino in nadaljnjim drsenjem na evropsko periferijo.
Klepet je odprla tema prodaje Mercatorja, za katero je Mesec dejal, da je "katastrofalna napaka", pri čemer je omenil primer domžalskega Heliosa, ki ga je "po privatizaciji avstrijski Ring zadolžil za dodatnih 305 milijonov evrov". Glede poslovanja državnih podjetij je Mesec dejal, da je treba "okrepiti vlogo kolektivov zaposlenih, jim omogočiti pregled in nadzor nad porabo sredstev v podjetjih", na sistemski ravni pa bi potrebovali službo, kot je nekdanja Služba družbenega knjigovodstva, kar bi "zagotovilo preglednost finančnih transakcij". Mesec poudarja, da je "še bolj bistveno od same lastniške strukture, kdo upravlja podjetja." V ZL-ju namreč stremijo "k družbeni, torej skupnostni, ne državni lastnini."
Slovenija ima po Meščevih besedah "rezerve v davčni politiki, zlasti pri obdavčenju kapitala, premoženja in prihodkov najbogatejših." Slovenija iz davkov na kapital zbere 9 odstotkov proračunskih sredstev, medtem ko je povprečje v EU-ju 23 odstotkov. Breme krize so doslej plačevali revni in srednji sloj, je dejal, bogatejši pa so "prejemali odpustke". V ZL-ju zato predlagajo obdavčitev bogatih in kapitala, sredstva pa bi namenili za javne investicije. "Socializem bo 'stal več' samo tiste, ki so doslej uživali neupravičene privilegije," je dejal. Brezposelnost lahko znižamo z investicijami, ki pa se jih ne sme vabiti z "zniževanjem plač, rezanjem sociale in delavskih pravic". Na vprašanje, ali podpira regionalizacijo Slovenije, je Mesec odgovoril, da so v ZL-ju "predvsem za demokratizacijo Slovenije". Med drugim predlagajo participativne proračune na občinskih ravneh in možnost odpoklica poslancev in funkcionarjev.
Ena od tem je bila tudi zdravstvo. Pri njegovi reformi Mesec izpostavlja ureditev sistema javnih naročil, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in popolno ločitev zasebnega in javnega zdravstva. Gost je ob tem dejal, da na področju zdravstva s stranko Solidarnost že več mesecev sodelujejo, "razhajanja so se pojavila na drugih področjih". V ZL-ju zagovarjajo obvezno cepljenje, "razen v primeru zdravstveno opravičenih izjem." Na vprašanje o konoplji je Mesec odgovoril, da so "za regulirano legalizacijo konoplje tako v medicinske kot v 'rekreativne' namene."
Tipičen primer je lesna industrija - imamo eno največjih lesnih bogastev v EU-ju, a hkrati les izvažamo kot surovino. Druga je npr. elektrotehnika: danes imamo po vsej Sloveniji razdrobljene tovarne nekdanje Iskre, ki je bila svetovni proizvajalec telefonov, danes pa njeni nasledniki proizvajajo poceni polizdelke, predvsem za Nemčijo. Država mora z jasno strateško industrijsko politiko vzpostaviti gospodarske verige, ki bodo spet vzpostavile take sisteme, ki bodo zmožni konkurirati na najvišjih nivojih. Le tako lahko Slovenijo rešimo pred brezposelnostjo, revščino in nadaljnjim drsenjem na evropsko periferijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje