Alenka Jeraj (SDS) je povedala, da si želijo več sredstev za kulturo ob upoštevanju stanja javnih financ. Kot glavne prednostne naloge prepoznavajo pluralizacijo medijskega trga, spodbujanje in širjenje kulture, ki izhaja iz slovenskih korenin, zavzemajo se za kulturni turizem. Menijo, da bi bilo treba nameniti pozornost tudi spomenikom novejše zgodovine Slovenije po osamosvojitvi.

Uroš Grilc iz ZaAB-ja je poudaril pomen sprejetih strateških dokumentov med njegovim ministrovanjem, in sicer nacionalnega programa za kulturo in nacionalnega programa za jezikovno politiko. Ta je zdaj treba implementirati in sta zavezujoča za katero koli vlado, ki se bo ustanovila po volitvah, je dejal.

Za SD sta dostopnost do kulturnih dobrin in možnost kulturnega izražanja človekovi pravici, varovani z ustavo, zato vsakršne ukrepe na tem področju presojajo tudi z vidika vpliva, ki bi ga imeli na ti dve pravici, je poudaril Samo Bevk.

V SMC-ju po besedah Dragana Matića menijo, da je treba reorganizirati javne zavode in kulturni resor bolje povezati z drugimi, kot so finance, izobraževanje in zunanje zadeve, pa tudi z lokalnimi skupnostmi. Ministrstvo za kulturo pa bi lahko imelo partnerja - avtonomno institucijo -, razmišljajo o nevladni kulturniški zbornici.

Janez Dular iz NSi-ja je izpostavil, da ima kultura državotvorno mesto v Sloveniji, je nosilka resničnega nacionalnega interesa in kot taka ne sme biti povsem podvržena prostemu trgu. NSi je sicer posodobil kulturni program iz leta 2009.

Podobno meni Violeta Tomič iz Združene levice, ki je v duhu programa stranke poudarila, da kultura tudi nikakor ne sme biti podvržena partikularnim interesom vsakokratne lokalne in državne politike. "Kulturna politika se mora zavzemati za potrebe vsega prebivalstva," je dejala.

Iztok Prislan iz Verjamem je poudaril slovensko edinstvenost, ki bi jo bilo treba ohranjati in tržiti, na primer s kulturnim turizmom. Ob tem poudarjajo, da kultura ne more biti le na ramenih javnega, svoje bi moralo prispevati tudi gospodarstvo.

Predstavnik Enakopravnih deželanov - Naprej Slovenija Vladislav Stres je med drugim izpostavil, da kultura ključno vpliva na identiteto, Slovenci pa imamo identiteto hlapcev. "Treba se je odreči kulturi potrošništva, kulturi pranja možganov," je poudaril.

Mitja Marko Feguš iz Zelenih Slovenije pa je poudaril, da v Sloveniji ne znamo pravilno urejati stvari, predvsem kulturni program ne bi smel biti zgolj štirileten in porušen ob vsakokratni menjavi na ministrstvu.

B. J.