V tokratnem prispevku v okviru rubrike Država - to ste vi smo za mnenja in stališča prosili dva aktivna prostovoljca. Poleg dejavnega udejstvovanja v dobro lokalne skupnosti in tuje grude (Peru, Burundi, BiH, Tajska itd.) je Benjamin Tomažič matematik, ki znanje o enačbah širi na gimnaziji; Urban Kobal pa se po diplomi iz filozofije in teologije ukvarja s kmetovanjem ter trženjem v logističnem podjetju.

Zakaj na volitve? Se jih udeležujete ali ne?
​Da, ker verjamem, da lahko s tem vsaj delno vplivam na razvoj in potek spreminjanja naše države. Ker želim sporočiti, kdo se mi zdi primernejši za vodenje oziroma s katerimi argumenti se bolj strinjam. ​

Kaj vam pomeni država? Kaj od nje pričakujete in kakšna naj bo njena vloga?
​V državi me precej žalosti (pre)velika birokracija, ki velikokrat ubija dobre ideje in onemogoča razvoj - ali ga vsaj upočasnjuje. Poleg tega se mi zdi, da določene stvari obstajajo zaradi njih samih, in ne ker bi dejansko služile ljudem. S tem mislim na marsikatere urade in uradnike, ki se, bolj ali manj, "praskajo po riti". Njihova (ne)sreča je, da so v določenem trenutku pristali v pravi stranki, ki jim je to mesto potem omogočila. Ta problem vidim kot večji, kot se zdi na prvi pogled. Na ta račun se vrže stran nekaj davkoplačevalskega denarja, a še bolj me skrbi, ker to potem ubija duha in jemlje voljo tistim, ki verjamemo, da bi lahko s trudom gradili boljšo domovino za vse.

Od države bi pričakoval dobro koordinacijo med različnimi segmenti družbe in spodbujanje vrednot, ki nas združujejo, ter pomoč pri uresničevanju zamisli, ki bi omogočale rast državljanov. Poleg tega se mi zdi nujna vloga države, da omogoča tudi zaščito tistim, ki si je sami ne morejo privoščiti oziroma katerih glas ​se lahko prebija naprej le z "berglami šibkih".

Kaj vidite dobrega in kaj slabega v družbi?
​V splošnem se mi zdi družba dobra, ker je sestavljena iz posameznikov. Prepričan sem, da je vsak posameznik v svojem bistvu dober. Družbo tako dojemam bolj kot prostor neskončnih možnosti (če samo pomislimo na različne kombinacije odnosov, ki se lahko zgodijo, in kombinacije idej, ki so lahko posledica teh odnosov), čeprav priznam, da se včasih lahko poistovetim tudi z mislijo, da sem "obsojen" na ljudi, ki so ob meni.

Kaj vidite kot problematično oz. napačno v dozdajšnjem razvoju Slovenije? V kakšno smer naj gre?
​Vrtičkarstvo in egoizem se mi zdita veliki rani Slovencev, ki me včasih močno prizadeneta. Težko se ju je znebiti. Mislim, da je tudi premalo združevanja in dela za skupno dobro brez fig v žepih (tako na ravni politikov, ki vodijo ta naš košček zemlje, kot sosedov). Iz tega sledi veliko problemov, goljufij, okoriščanj in bolečin. Želel bi si, da bi si na vprašanje "Sem mar jaz varuh svojega brata?" odgovorili pritrdilno, in to ne zaradi slabe vesti, ampak želje in osebne odločitve. ​

Zakaj na volitve? Se jih udeležujete ali ne?
Vedno. Zavedam se, da je to eden lažjih načinov za spreminjanje družbe in pogojev za lastno življenje. Želim si tudi več vpliva na stanje v naši skupnosti, več referendumov, ki bi bili tako kot v Švici - zastonjski.

Kaj vam pomeni država? Kaj od nje pričakujete in kakšna naj bo njena vloga?
Država mora biti ozka in učinkovita. V obstoječi ureditvi je ravno nasprotno, je izjemno neučinkovita in slabo delujoča. Je vreča brez dna. Kljub temu jo imam kot zaveden Slovenec rad. Od nje pričakujem, da se ne bo vtikala v vsako podrobnost življenja, ampak da ga bo omogočala. Neumno se mi zdi, da številna področja zakonodaja ureja do zadnje podrobnosti.

Kot komercialist v logističnem podjetju se zavedam, da si moram plačo prislužiti. Kupce privabim tako, da ali zmanjšam stroške (za ceno svoje plače) ali pa povečam lastno ceno. Storitve lahko po višji ceni prodajam le, če bodo stranke kljub ceni bistveno bolj zadovoljne z mano kot s konkurenco. Če ne, bodo pač šle h konkurenčnemu ponudniku. Žalosti me, da so šle prejšnje oblasti pri upravljanju z državo samo k povečanju prihodkov. Zviševanje davkov stranke (državljane) jezi.

So tudi primeri, kjer država lahko hkrati poveča prihodke in zmanjša stroške: pri slovenski gradbeni zakonodaji, ki je ena najbolj zapletenih na svetu. Že samo za pridobitev gradbenega dovoljenja se porabijo leta in leta. S postopki so povezani astronomski stroški tako za državo kot za vlagatelja. Še več, zelo nihajo glede na to, koliko ljudi poznaš na "pravih" položajih.

Predlagam bistveno poenostavitev. Država naj določi lokacije, ki se jih absolutno ne sme pozidati (prvovrstna kmetijska zemljišča, krajinski parki, plazovita ali poplavna zemljišča), vse drugo pa je potencialno zazidljivo, če kdo to želi. Prepričan sem, da je mogoče v enem dnevu presoditi, ali je določeno zemljišče locirano na absolutno nepozidljivem področju ali ne, in v istem dnevu že odgovoriti vlagatelju. Število novogradenj v Sloveniji bi se izjemno povečalo, koristi od tega pa bi imelo gradbeništvo na splošno, pa tudi družba. Povečalo bi se število delovnih mest, s tem pa tudi količina dajatev državi. Zakaj? Ker bi bila javna uprava zelo učinkovita in ker bi en uradnik lahko odobril več gradbenih dovoljenj na dan. Obenem bi bili ljudje bolj prosti pri ustvarjanju lastnega življenja, bolj zadovoljnejši, kreativnejši. Mnenja sem, da ni stvar države, kakšen načrt za hišo si državljan pripravi, zato ga ne bi bilo treba predložiti. Odveč je tudi obvezen priklop na vodovodno in električno omrežje. Dandanes lahko vsak lovi svojo vodo ali pa si s pomočjo alternativnih virov ustvarja električno energijo, če to želi.

To je le en primer, kjer se država prekomerno vtika v življenje. Vloga države je torej v tem, da s čim manj posegi v družbo omogoča čim boljše življenje ljudem. Da lahko čim lažje ustvarjajo, so čim manj omejeni pri kreativnosti, čim lažje ustanavljajo podjetja in s. p.-je; da so lahko izobraženi in ustvarjalni, imajo možnost ustvariti si dom in družino ter da imajo občutek, da lahko nekdo poskrbi zanje v primeru bolezni ali poškodbe. Pri tem pa mora biti vmešavanje države čim manjše.

Kaj vidite dobrega in kaj slabega v družbi?
Naša družba je izjemno raznolika že znotraj posamezne generacije, kaj šele izven. Težko sploh najdem vzporednice med dedkom, ki je vse življenje kmetoval, in borznim posrednikom. Zagotovo pa vem, da postajamo vse manj ustvarjalna in vse bolj potrošniška družba. Tudi na ravni izobraževalnega sistema je vse manj prostora za ustvarjalnost in vzgojo ter vse več poudarka na golem pomnjenju, faktografskem znanju. Vse več je informacij, vse manj formacije, kar ima za posledico vse manj "zdravega razuma" v družbi ter nekritičnega nasedanja reklamam, televiziji in politiki.

V Sloveniji vlada zelo negativno družbeno vzdušje. Tu je ključ. Vrniti se moramo v klimo, ki smo jo nekoč že imeli: da imamo znanja in orodja za uspeh. Seveda mora imeti občutek realne temelje.

Kaj vidite kot problematično oziroma napačno v dozdajšnjem razvoju Slovenije? V kakšno smer naj gre?
Dokler sta Primorje in SCT na veliko zaposlovala in "talala" denar, ni nihče resno obtožil Ivana Zidarja in Črnigoja. Upam si celo reči, da bi veliko Slovencev z veseljem zavzelo njun položaj in nadaljevalo njune negativne prakse. Veliko Slovencev bi z veseljem postalo tajkun, če bi lahko, z veseljem bi izkoristilo državo ali pa posamezno podjetje. Zablodili smo predvsem s splošno družbeno klimo, ki je krajo izenačila z iznajdljivostjo. Padli smo pri etiki.

Na etiki je treba utemeljiti tako ekonomijo podjetja kot države. Če varaš stranke, kot podjetnik ne moreš dolgoročno preživeti, in isto velja za državo. V prvo nam je spodletelo, z vsakimi volitvami pa dobimo drobec možnosti za obrat proti uspehu. Če ne zmoremo obrata proti etiki izvesti z volitvami, bo treba temelje države postaviti na kakšen drug način.

Usmeriti se moramo proti trajnostnemu razvoju v kombinaciji s skrajno vitko, pošteno in učinkovito državo. Davki morajo biti čim nižji, skladu z možnostmi pa kakovost državnih storitev čim višja. Koruptivne lobije in tajkunizacijo je treba izkoreniti in s pomočjo pravne države vrniti ukraden denar. Vedno je treba gledati na korist državljana, ne glede na to, ali je tajkun prišteven ali neprišteven.