Slovenski konvergenčni program je premalo ambiciozen. Foto: European Community
Slovenski konvergenčni program je premalo ambiciozen. Foto: European Community
Lani je bila rast cen 3,6-odstotna.
Slovenija naj bi evro uvedla leta 2007.
Bajuk se zaveda šibkih točk.

Državo je pozvala, naj pospeši zmanjševanje proračunskega primanjkljaja in se loti nadaljnjih reform pokojninskega in zdravstvenega sistema za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Slovenija načrtuje uravnoteženost proračuna, vendar ne v srednjeročnem obdobju, v oceni ugotavlja komisija. Navaja, da naj bi se proračunski primanjkljaj z 2,1 odstotka BDP-ja v letih 2004 in 2005 znižal na 1,8 odstotka v letu 2006 in nato na 1,1 odstotka BDP-ja v letu 2007.

Tveganja večje porabe
Bruselj izraža skrb zaradi zadnjega znižanja, saj temelji predvsem na predpostavki, da bo leta 2007 z novo finančno perspektivo EU-ja Slovenija še vedno neto prejemnica evropskih sredstev. Njen izkupiček naj bi z 0,4 odstotka BDP-ja v letu 2006 poskočil na 0,8 odstotka. Obstaja tudi tveganje večje porabe, predvsem zaradi pokojninskih izdatkov, meni komisija.

Slovenija verjetno nima zadostne varnostne rezerve, da se bo zagotovo izognila prestopu še dovoljene meje za primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP-ja, kot jo predpisuje pakt o stabilnosti in rasti, še sklepa komisija.

Inflacija ni več glavni problem
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je sporočil, da ocena dopolnjenega konvergenčnega programa za Slovenijo ugotavlja, da je postala fiskalna politika večji problem kot inflacija.

Boštjan Vasle z Umarja je povedal, da je na področju inflacije prišlo do prepričljivega znižanja, vendar bo potrebno storiti še zadnji korak, da bo Slovenija izpolnila maastrichtske kriterije v roku, ki sta ga v programu za vstop v ERM 2 in prevzem evra sprejeli Banka Slovenije in vlada.

Janša: Opozorila bomo vzeli resno
Po besedah premierja Janeza Janše v poročilu Evropske komisije ni dramatičnih pripomb v smislu, da bi karkoli v programu ogrožalo izpolnjevanje kriterijev za uvedbo evra, temveč so le tehtna opozorila, ki jih bo vlada vzela resno. Opozoril je, da je njegova vlada program v veliki meri podedovala od svoje predhodnice in zato ne temelji na programu vlade za letos, ki naj bi ga vlada sprejela v četrtek.

Bajuk: Ocena v bistvu pozitivna
Ocena dopolnjenega konvergenčnega programa do leta 2007 za Slovenijo je v bistvu pozitivna, pa ugotavlja finančni minister Andrej Bajuk. Po njegovem mnenju so se ključni kazalniki najbolj verjetnega makroekonomskega scenarija obdržali.

Evropska komisija nas opozarja tudi na določena tveganja, ki se jih v celoti zavedamo, ocenjujemo pa, da je uresničitev konvergenčnega programa nacionalni projekt, je povedal Bajuk.

Določena področja, predvsem inflacija, se izboljšujejo, ključno vlogo v prihodnje pa bo odigrala fiskalna politika, tudi v okviru brzdanja inflacijskih gibanj, še ugotavlja minister Bajuk.

Le tretjina discipliniranih
Po pregledu programov stabilnosti in konveregence, s katerimi Evropska komisija letno preverja spoštovanje pravil pakta o stabilnosti in rasti, je komisar za denarne zadeve Joacquin Almunia ocenil, da je naloge za uravnotežen proračun doslej jasno izpolnila le tretjina članic. Druge države, kot so Latvija, Litva in Slovenija imajo po mnenju komisije javne finance pod nadzorom, čeprav še niso blizu uravnoteženega primanjkljaja, vendar imajo razmeroma nizko stopnjo javnega dolga.