Zunanji dolg države je konec preteklega leta znašal 1.824 milijard tolarjev, proračunski primanjkljaj pa 117 milijard tolarjev. Tudi letos naj bi dolg znašal dobrih 30 odstotkov BDP-ja, letni primanjkljaj pa bo ostal na ravni 1,9 odstotka.

Primanjkljaj se je v preteklih letih postopoma zniževal, in sicer z 2,8 odstotka
BDP-ja v letu 2001 na 1,9 odstotka BDP-ja. Napovedi kažejo, da se v primanjkljaju za prihodnje leto največje povečanje pričakuje v primanjkljaju centralne države, ki zavzema proračun, javne sklade in agencije, narasel pa naj bi z 1,8 na 2,7 odstotka BDP-ja.

Podatke bodo še popravljali
Podatki iz poročila so tako pri dolgu kot pri primanjkljaju ugodnejši od tistih, ki jih je vlada janaurja vključila v konvergenčni program.

Gre za novejše podatke, tudi te pa bodo še popravljali, ko bodo znani zaključni računi in bilance.

Razlika v metodologiji
Dejstvo pa je, da je poročilo pripravljeno po evropski metodologiji, medtem ko država proračun pripravlja po drugačnih standardih. 117 milijard tolarjev primanjkljaja države v tem poročilu za lani zato ni primerljivih s 93 milijardami tolarjev primanjkljaja, predvidenega v sprejetem proračunu, je še poročal Radio.

Poročila morajo oddati vse članice EU-ja dvakrat na leto, saj Evropska komisija tako preverja spoštovanje maastrichtskih meril. Proti državam, ki presegajo meji, komisija lahko sproži postopek.