Vedeti je treba, da se to valuto, ki jo uporablja kar 12, z novim letom 13, držav EU-ja, pa še Črna gora in Kosovo za nameček, vsekakor bolj splača ponarediti kot pa denimo tolar, saj ga je praktično mogoče vnovčiti le v Sloveniji, saj že v sosednji Avstriji včasih gledajo kot tele v nova vrata, ko jim pokažeš našega ljubega prešerna.

Ob prihodu na spoznavanje ponaredkov te višji kriminalist Vinko Stojnšek takoj vrže na finto, ko ti pokaže zelenega dvajsetaka in te vpraša, kaj je narobe s temi evri. Seveda ne gre za evre, ampak za nemške marke, tega pa se zaveš šele po nekajsekundnem razmisleku in ob pomoči kriminalista ter se počutiš prav trapasto. Torej, najpomembnejše je, da se nam novi bankovci najprej vizualno vtisnejo v spomin, da jih lahko začnemo detajlno prepoznavati.

"Prvo kar moramo paziti," pojasnjuje kriminalist Stojnšek, "je otip bankovca, saj je pravi evro narejen iz bombažnega, ponaredek pa iz celuloznega papirja, ki je na otip bolj gladek, ko ga stresemo, pa ne da t. i. kovinskega zvoka." Pristen evro spoznamo tudi po globinskem tisku, ki ga na otip občutimo kot rebrastega, pa tudi vzorci na bankovcu imajo bolj ostre robove in so bolj jasno natisnjeni.

Nagibajte in "spreglejte"
Ena izmed zaščit je tudi srebrn pas (pri 5, 10 in 20 evrih) pri strani, ki spreminja barvo pod različnimi koti, jasno pa se menjavajo pri isti potezi tudi znak in nominalna vrednost bankovca, ponaredek pa tovrstne barve seveda nima. Pri preostalih bankovcih ne gre za trak, ampak za nekakšen srebrn znak na bankovcu.

Zaščitijo že pri izdelavi papirja
Vodni tisk je še ena poznana stvar. Ta se izvede že pri izdelavi papirja. Je na prednji strani bankovca, motiv pa je kar glavni motiv bankovca. Videti ga je mogoče, ko bankovec obrnete proti svetlobi, pod motivom pa je zapisana še vrednost bankovca. Ko bankovec položimo nazaj na mizo, vse skupaj "skrivnostno" izgine, medtem ko je pri ponaredku še vse vidno, kajti tam sta motiv in številka nanešena pozneje.

Naslednje, optično variabilna barva se menja pri številki desno spodaj na hrbtni strani, in sicer ko bankovec nagibamo pod kotom - iz vijolične v zeleno, ponaredek pa tega "ne zna". Še ena očitna zvijača je - na prednji strani opazite levo zgoraj "nedokončano številko". Ko jo obrnete proti svetlobi, postane cela, ko položite nazaj na mizo, pa ponovno izginejo deli številke. Gre ponovno za vodni tisk, ponaredek pa ima številko samo preprosto natisnjeno - delno svetlo in delno temno, kar pomeni, da je celotna številka ves čas vidna.

Vabljeni na ogled in prijazno predstavitev
Kriminalist je omenil tudi nakup UV-lučke, s katerim prepoznamo UV-zaščito bankovcev. Lučka je oziroma bo na voljo v večini trgovin, a je potrebno povedati, da če ne poznate UV-zaščitnih znakov, nima smisla, da si jo kupite. Da bi to spoznali, se le oglasite na Mačkovi v Ljubljani, ker vam bodo razložili varnostne zanke, in sicer vsako sredo med 10. in 12. uro ali 14. in 16. uro. Obratovalna časa se izmenjujeta vsak teden.

"Glede ponarejenih evrov smo pričakovali več obiskov," pravi kriminalist Stojnšek, ki še pojasnjuje, da jih tedensko obiščejo do 4 ljudje, a jih zdaj pričakuje več, kajti evri so vse bliže. Pisarno so odprli v sodelovanju z MOL-om, saj so se hoteli preseliti na nevtralen teren, ker ljudje ne marajo ravno hoditi na policijsko postajo, če ni "res nujno", in ponuditi nadstandard. Nasvete dajejo tudi za druga področja.

Najbolj ponarejajo za 50 evrov
Na koncu še nekaj o statistiki. Leta 2005 je bilo v Sloveniji po podatkih Banke Slovenije ugotovljenih 1.058 ponarejenih evrobankovcev. Največ, 727, je bilo bankovcev za 50 evrov. Veliko manj, a dovolj za drugo mesto, je bilo bankovcev za 20 evrov - 96. Za petami so bankovci za 100 evrov (84), sledijo bankovci za 500 evrov (70) in 200 evrov (69). Ponarejenih za 10 je bilo le 9, za 5 pa trije. Ob ponarejenih evrobankovcih je bilo tudi 506 ponarejenih kovancev za 2 evra, 42 ponarejenih kovancev za 1 evro in 20 ponarejenih kovancev za 50 centov.

Mitja Kandare