Začetni svežnji slovenskih evrskih kovancev so se začeli prodajati 15. decembra, zanje pa je vladalo veliko zanimanje. Foto: Reuters
Začetni svežnji slovenskih evrskih kovancev so se začeli prodajati 15. decembra, zanje pa je vladalo veliko zanimanje. Foto: Reuters

Oblika euro je namreč obvezna pri uporabi v zakonih in drugih pravnih predpisih, saj Evropska centralna banka vztraja, da mora biti ime valute v vseh državah zapisano enotno, v vsakdanji rabi pa lahko v Sloveniji še vedno uporabljamo evro.

Enotno ime za evropsko valuto je bilo izbrano pred enajstimi leti v Madridu, kjer so se voditelji držav članic dogovorili tudi, da bo v veljavi zapis euro v vseh članicah, odstopanja niso dovoljena, izjema pa je le Grčija, ki uporablja drugo abecedo. Maja leta 2004, z vstopom novih članic pa je nastala težava, saj so si Slovenija, Latvija, Litva in Madžarska prizadevale, da bi bil mogoč nacionalni zapis evra, a so druge članice vztrajale pri enotnem zapisu.

Oktobra istega leta je bil tako sklenjen kompromis glede zapisa imena skupne evropske valute. Slovenija je pisanje imena euro sprejela, ker gre za lastno ime valute, vztrajala pa je pri pravici do sklanjanja po pravilih našega jezika.

Kaj pravi zakon?
Zakon o uvedbi evra, ki velja od novembra, določa, da se mora v zakonih in drugih pravnih predpisih beseda evro v vseh sklonih naodmestiti z besedo euro v ustreznem sklonu.